INTERVJU: Dr. Zvone Žigon

»Skušam delovati povezovalno«

Generalnega konzula v Clevelandu dr. Zvoneta Žigona odlikujejo delavnost, zavzetost, entuziazem in dobro poznavanje situacije Slovencev po svetu. To dokazujejo tako njegova poklicna kariera kot tudi številni uspešno izpeljani projekti. Z njim smo se pogovarjali v njegovi pisarni v središču Clevelanda, tik pred odprtjem Centra za slovenske študije ter Slovenskega muzeja in arhiva.

 

 

Zvone Žigon

 
Cleveland velja za mesto, kjer izven Slovenije biva največja skupnost Slovencev. Ocene o številu pa so si zelo različne, saj se gibljejo med 40.000 in 100.000. Kakšno je po vašem mnenju najbolj realno število?

Med popisom prebivalstva v letu 2000 je v Ohiu 49.500 oseb obkrožilo slovenski narodnostni izvor. Nekateri ocenjujejo, da slovenska skupnost šteje med 80.000 do 100.000 ljudi, vendar so te številke zelo relativne. Gre bolj za to, koliko je dejansko navzoča slovenskost v nekem kraju. Najpomembnejše je dejstvo, da je tu slovenstvo še kako živo, čeprav je bila asimilacija zelo močna. Glede na navedene številke je število tistih, ki aktivno sodelujejo v slovenskih organizacijah, razmeroma, naj poudarim, »razmeroma« – majhno, vendar je skupnost še vedno izjemno živahna.

Na tukajšnje območje so se Slovenci priseljevali v različnih časovnih obdobjih. Jih lahko na kratko predstavite?

Na območju Clevelanda živijo tri do štiri različne »kategorije« slovenskih izseljencev. Prvi so prihajali konec 19. ter na prelomu 20. stoletja, sedaj tu bivajo njihovi potomci – tretja in četrta generacija, celo že peta. Naslednji val je prihajal v obdobjih pred drugo svetovno vojno, sledili so jim politični migranti, ki so se leta 1945 umaknili iz Slovenije. V 60. in 70. letih je sledil nekoliko manjši val – ekonomska migracija. Predvsem zadnji dve migraciji sta tisti, ki tvorita temelj prihodnosti slovenstva tukaj, saj iz njih izhajajo mladi, ki so zelo aktivni v slovenskih skupnostih. Imamo na primer izredno aktivno folklorno skupino, ki šteje okrog 120 članov, starih od 3 do 19 let, imamo dve slovenski šoli: pri Marji Nebovzeti in pri svetem Vidu, vsaka ima kar 67 učencev; šola slovenščine za odrasle ima okoli 50 študentov, itd.

Torej drži, da so Slovenci ena najbolj organiziranih skupnosti med 50 etičnimi skupinami, ki živijo na območju Clevelanda?

To je res na neki način. Delovanje je zelo živahno, vsak konec tedna imamo prireditve, včasih je prireditev na en dan tudi več. Imamo tri župnije, od tega dve še zelo aktivni, devet slovenskih domov in več kot dvesto organizacij, kot so verske skupine, folklora, rekreacijski in izobraževalni centri (znova smo obudili smučarski klub), mediji (časopisi*, radijski programi), umetniška društva … Od starejših Slovencev so še zelo aktivni pri SNPJ in KSKJ, zavarovalniško-hranilniški narodnostni ustanovi, kjer gre za nekoliko drugačen odnos do slovenstva, ki temelji predvsem na članstvu v tej finančni organizaciji, imajo pa tudi kulturne dejavnosti. Mogoče je prav to model, ki bi lahko uspel v prihodnosti. V času mojega delovanja smo v iskanju novih oblik ohranjanja povezav s Slovenijo ustanovili tudi Združenje slovenskih strokovnjakov in poslovnežev (»Cleveland Slovenian Business and Professional Association«), ki ima na seznamu že blizu 200 imen.

Kar pa se tiče društev in njihovih prireditev – skušamo doseči, da bi bili med seboj bolj povezani in da bi bolje komunicirali, saj tega niso vajeni zaradi odnosov v preteklosti. Trudimo se ustanoviti neke vrste svet za koordinacijo dogodkov in gostovanj iz Slovenije.

V okolici cerkve svetega Vida, na aveniji St. Clair, kamor so se Slovenci sprva naseljevali, lahko vidimo številne prazne hiše – zakaj in kam so se Slovenci odselili?

Zgodili so se socialno-demografski premiki, ki so se dogajali po celotni ZDA. In sicer hkrati z gospodarsko-finančno krizo. Cleveland, ki je temeljil na težki industriji, je bil med petimi ali šestimi najpomembnejšimi mesti v ZDA, nato pa je industrija začela propadati in ljudje so izgubljali službe. Obenem se je začelo tudi priseljevanje z juga, prihajali so temnopolti najnižjih socialnih slojev, ki so se začeli naseljevati na teh predelih. Slovenci so bili v tem času že bolje situirani in logična posledica je bila, da so si začeli iskati nova stanovanja in hiše. Sedaj večinoma živijo v lepo urejenih predmestjih.

Zvone Žigon 

 
Ali se Slovenci na območje Clevelanda še priseljujejo?

Prihajajo le posamezniki. V Clevelandu vem mogoče za deset novih priseljencev. Kar pomeni, da gre Sloveniji in Slovencem razmeroma dobro, da ni potrebe po masovni migraciji. Če se primerjamo s Poljaki, Madžari, Romuni, Ukrajinci, je povsem drugače; ali pa Srbi in Hrvati, ti imajo vsi nove priseljence.
 
Pred dvema letoma ste v Clevelandu organizirali zelo odmevno praznovanje 15. obletnice samostojnosti, v okviru katere so prireditve potekale kar ves mesec. Novi projekti, ki združujejo tukajšnje Slovence, pa se odvijajo tudi sedaj?

Res je, praznovanje 15. obletnice neodvisnosti je bil prvi projekt po osamosvojitvi Slovenije, v katerem so sodelovali Slovenci z vseh »strani«. Vse se je sicer vrtelo okrog konzulata, saj smo bili glavni pobudniki in organizatorji, a sodelovali so vsi. To je bil velik projekt, ki je bil uspešen in odmeven, pokazal je, da je mogoče, da zmoremo. Sedaj se odvija še nekaj podobnih projektov, ki bodo, upam, združili Slovence, na primer odprtje Centra za slovenske študije in Slovenskega muzeja in arhiva. Predvsem muzej bi lahko postal novo srce slovenstva tukaj.

Zvone Žigon 

 
Kako je oziroma bo muzej organiziran?
   
Muzej smo odprli 22. junija v prostorih Slovenskega narodnega doma (avenija St. Clair), vendar ne v celoti, saj se bo to dogajalo postopoma. Začel pa je delovati kot ustanova. V njem je najprej center za dobrodošlico – sprejemno-informativni center, kjer je moč najti promocijski material o Sloveniji in kjer bomo imeli konkretno osebo, ki bo sprejemala na primer donatorje predmetov ali listin, ki bo vodila evidenco in podobno. Zaenkrat v sosednjem prostoru načrtujemo etnološko razstavo, z nošami in podobno, da bo bolj privlačno tudi za oči. V ozadju Narodnega doma je ločena stavba, ki je že sama po sebi muzejske vrednosti. Nekoč je bila to družinska stavba, potem pa so jo preuredili v društvene namene. Že sedaj je zelo bogata s slikami, starimi fotografijami, na primer videti je mogoče originalno sliko Mati Slovenija (Maksim Gaspari), za katero se zelo dolgo ni vedelo, kje se nahaja, številne slike Božidarja Jakca ter Gregorja Peruška, tukajšnjega zelo znanega umetnika slovenskega rodu. Tam se bo nahajala stalna razstava. Načrtujemo pa tudi prostor za rotirajoče razstave, na primer slovenskih umetnikov od tu, drugih koncev ZDA, Kanade, sveta ali Slovenije, v istem prostoru bi bila tudi kinoteka, kjer se bo vrtelo slovenske filme. Največji projekt pa bo preureditev za zdaj praznih prostorov v sodobno opremljen arhiv.

 Zvone Žigon

 

16. maja letos ste skupaj z ministrico za šolstvo in šport Mojco Kucler Dolinar odprli Center za slovenske študije. Kako je pravzaprav prišlo do ideje za tovrstni center?

Ideja je nastala iz mojega dolgotrajnega prizadevanja za uvedbo lektorata slovenskega jezika. Že ko sem deloval na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, sem si prizadeval, da bi Slovenija odpirala lektorate slovenskega jezika v večjih centrih slovenstva po svetu, se pravi v Torontu, Clevelandu, Buenos Airesu, Sydneyju in Melbournu. Lektorat v Buenos Airesu že več let uspešno deluje, pred leti so bili poizkusi tudi v Avstraliji, ki pa se niso dobro obnesli. V Clevelandu se je ideja razvila v širši projekt, in sicer v Center za slovenske študije, ki ne obsega le lektorata slovenskega jezika, temveč tudi »slovenske študije« in sicer na temelju sodelovanja z različnimi univerzami. Zaenkrat imamo podpisano pismo o nameri za sodelovanje z državno univerzo Cleveland, kjer se tudi nahajajo prostori Centra, z Lakeland Community College, državno univerzo Bowling Green, kjer deluje profesor slovenskega rodu, dr. Tim Pogačar, državno univerzo v Kentu, radi pa bi priključili vsaj še državno univerzo Ohio v Columbusu, kjer študira veliko clevelandskih Slovencev.

Center bo torej združeval več zaposlenih?

Tako je. Zaposliti nameravamo izvršnega direktorja, lokalnega človeka, po možnosti slovenskega rodu, ki bo skrbel za pospeševanje in organizacijo izmenjave študentov in profesorjev. Med drugim bo komuniciral tudi z muzejem, ki bo neke vrste orodje za raziskovalce. Nato bo tu lektor slovenščine, ki bo jezik poučeval na različnih ravneh, klasično – kot univerzitetni predmet na različnih stopnjah, poleg tega pa bo izvajal tudi poletne tečaje slovenščine, dopolnilne tečaje …. Treba bo delati tudi s slovenskimi učitelji, ki jih je samo v Clevelandu prek 20 in potrebujejo določene didaktične in tudi slavistične osvežitve. Ljudje tukaj na splošno zelo veliko sprašujejo za učenje slovenščine na vseh stopnjah, tako bo tisti, ki bo prišel sem, potreboval veliko iznajdljivosti in domišljije.

Tretja oseba bo gostujoči predavatelj ali raziskovalec iz Slovenije, ki bo vsak semester drugi. Profesorji bodo predavali v okviru predmeta slovenske študije, in sicer na različne teme, povezane s Slovenijo; od ekonomije do zgodovine, etnologije …

Kdaj bodo v klopi sedli prvi študentje?

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi bil lektor tukaj že v začetku avgusta in bi lahko začel delovati že z jesenskim semestrom, 25. in 26. avgusta.

Generalni konzulat v Clevelandu pokriva kar deset zveznih držav. Dela vam tako gotovo nikoli ne zmanjka?

Naš konzulat je nekaj posebnega, mislim, da je naša pisarna ena izmed izjemno redkih, ki ima zaposlenega le enega diplomata. Konzulat pokriva deset držav, kar pa sicer ne pomeni, da krožim po teh državah ves čas. Precej pogosto grem predvsem v Chicago oziroma Lermont, v Milwaukee (Wisconsin), na območje Pittsburga v Pensilvanijo, v Detroit (Michigan), občasno tudi v Indianapolis (Indiana) ter Pueblo in Denver (Colorado), kjer je kar lepa skupina novodošlih Slovencev.

Dela je res veliko, predvsem zato, ker delam praktično vse, od financ, konzularnih poslov, vodenja konzulata, nastopanja v javnosti do kulturnih stikov, stikov z mediji … Sem pa vsekakor zelo hvaležen slovenski Vladi, da je ohranila ta konzulat. Delo je zelo raznoliko, zahteva veliko entuziazma, ampak zdi se mi, da so ljudje moje oziroma naše delo dobro sprejeli, da se že vidijo sadovi.

Ko sem prihajal na to delovno mesto, sem imel zelo mešane občutke, predvsem, kako me bo sprejela skupnost, kakšne težave bom imel, kako bom deloval med njimi. Vendar so se ljudje hitro izkazali za zelo odprte in me sprejeli medse. Skušam delovati povezovalno, posebno pa sem zadovoljen, ker so moje ideje dobro sprejete, ker jih skupaj zagrabimo in tudi izpeljemo.

 

Besedilo in foto: EM