KULTURNA DEDIŠČINA: Škofjeloški pasijon
Mistično doživetje
Postni čas se počasi zaključuje in bliža se nam najpomembnejši krščanski praznik – velika noč, na katero verniki obhajajo vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Velika noč, ki se obeležuje prvo nedeljo po prvi spomladanski luni, sledi velikonočnemu tridnevju: velikemu četrtku, velikemu petku in veliki soboti. Velikonočni čas je povezan s številnimi obredi, šegami in navadami, prav posebno doživetje – ogled Škofjeloškega pasijona, pa nam letos v obdobju med 28. marcem in 19. aprilom ponuja Škofja Loka.
Škofjeloški pasijon s svojo spektakularnostjo ter močnim vizualnim in zvočnim učinkom ni samo eden najlepših pasijonov na vsem svetu, ampak je predvsem živa zgodba, ki nosi s seboj močno sporočilo ter odpira vedno aktualno in žgoče vprašanje o smislu človeškega bivanja, ki ga sodobni človek ob današnjem načinu življenja vsekakor potrebuje.
Skok v daljno leto 1721
Ko v postnem in velikonočnem času na ulice in trge starega mestnega jedra Škofje Loke pade tema in so trgi polni ljudi, ki na vseh štirih prizoriščih napeto pričakujejo odmev korakov ter peket konjskih kopit, se zasliši koralna glasba in starodavno lepotico razsvetli svetloba neštetih plamenov sveč. Pričakovanje narašča, predstava se začenja …
Pred gledalci se po dolgih devetih letih, ki so minila od zadnje uprizoritve Škofjeloškega pasijona, spet pomikajo prizori in slike najstarejše slovenske drame, napisane po svetopisemskih zgodbah s poudarkom na Kristusovem trpljenju, drame, ki je bila daljnega leta 1721 napisana v slovenskem jeziku.
Barviti kostumi in izvirne maske
Vsi nastopajoči nosijo za to priložnost izdelane zanimive in barvite pasijonske kostume, ki nam prikazujejo način življenja v tedanjem času. Najpogostejši so kostumi meniških in spokorniških kut, ki jih nosijo vsi nosači premičnih odrov in križenosci. Zelo pomembno sporočilo imajo barve kut: rdeča, črna, bela in rjava, ki so tudi uradne barve Škofjeloškega pasijona. Naslednja velika skupina kostumov so baročni kostumi, posebno imenitni in zanimivi pa so eksotični in domišljijski kostumi, ki so večinoma vezani na različne biblijske osebe ter na ljudske upodobitve duhovnega sveta, angelov, hudiča … Poseben čar predstavi daje maska, ki posameznim likom predstave vdihne karakter in svojevrstno prepoznavnost in ki se najizraziteje pokaže prek domišljijskih oseb.
Vsi nastopajoči v predstavi Škofjeloškega pasijona sodelujejo po principu ljudskega ljubiteljskega gledališča, tako kot v času njegovega nastanka, nadaljujejo tradicijo, ki je močna in čista in je nič ne more ustaviti. Vseh 640 igralcev, od tega 80 konjenikov in približno 600 ostalih sodelujočih, je pri uprizoritvi navzočih prostovoljno. Njihov motiv in želja za sodelovanje sta ljubezen do gledališča in spoštljiv odnos do kulturne dediščine, njihovo plačilo pa zadovoljstvo po uspelih predstavah in ponos, da so oni tisti, ki so danes nosilci žive dediščine.
Biser kulturno-zgodovinske dediščine
V času, ko je po Slovenskem morila kuga in so se ljudje po pomoč ozrli v Nebo, je v škofjeloškem kapucinskem samostanu pater Romuald Marušič, doma iz Štandreža na Primorskem, napisal Škofjeloški pasijon in ga uprizoril s pomočjo meščanov – zlasti cehov in prebivalcev celotnega freisinškega posestva. Delo je nastalo v mestu, ki je bilo skoraj tisoč let cerkveni, upravni, kulturni in gospodarski center Selške in Poljanske doline ter Sorškega polja in kjer se je vedno prepletalo vaško in mestno, meščansko in ljudsko, zlasti navade in kultura. Prav ta preplet se odraža tudi v Škofjeloškem pasijonu, ki ga sicer uvrščajo med tako imenovane procesijske igre, ki so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in so bile v visokem srednjem veku znane domala po vsej Evropi, vendar je bilo zanje značilno, da so bile skoraj brez besedila ali pa je bilo besedilo zgolj razlaga slik.
Dragoceni rokopis Škofjeloškega pasijona danes hrani knjižnica kapucinskega samostana v Škofji Loki. Vse to so razlogi, da je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Škofjeloški pasijon vpisalo v register žive dediščine.
Vir: Informacijska pisarna Škofjeloškega pasjona, pasijon.skofjaloka.si; 04 51 12 46
Foto: Tomaž Lunder
NE SPREGLEJTE!
Velikonočna praznična predstava:
Velikonočni ponedeljek, 13. april 2009 ob 16.00 uri
Zadnja večerna predstava:
sobota, 18. april 2009 ob 20.00 uri,
nedeljska predstava:
nedelja, 19. aprila 2009 ob 16.00 uri,
nedeljska predstava:
nedelja, 26. aprila 2009 ob 16.00 uri.
Nazadnje je bil pasijon uprizorjen v letih 1999 in 2000, ko si je predstave ogledalo 53.000 gledalcev. Naslednje uprizoritve pa si bo v Škofji Loki mogoče spet ogledati v postno-velikonočnem času v letih 2015 in 2021.