26 Sep, 2018
04:34:46

INTERVJU: Borut Pahor

»Osebno se bom zavzel za procese sprave med Slovenci po svetu«

Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov in kot sam poudarja, morebitni mandatar nove vlade, se je za bralce Moje Slovenije pogovarjal že 7. oktobra, torej le dva tedna po parlamentarnih volitvah in na dan, ko so bodoči koalicijski partnerji dobili v roke šele prvi osnutek pogodbe. Pravi, da je želel tudi s to potezo pokazati, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu zanj nadvse pomembni.

Borut Pahor
 
»Dostikrat je želja po kompromisu razumljena kot odsotnost trdnih stališč. A v resnici je obratno; šele ko so stališča trdna, je človek zrel za sklepanje kompromisov.«

 
Gospod Pahor, najprej iskrene čestitke ob zmagi na letošnjih parlamentarnih volitvah. Državna volilna komisija (DVK) je sedaj tudi uradno potrdila rezultate letošnjih volitev, na podlagi katerih ste Socialni demokrati dobili 30,45 odstotka glasov volivcev. Glede na to, da ste bili ob objavi neuradnih rezultatov takoj po nedeljskih volitvah precej zadržani in rekli, da boste zmago proslavili, ko bo DVK potrdil uradne rezultate, me zanima, če je bilo praznovanje prešerno?

Praznovanja še ni bilo, saj so v polnem teku priprave na odgovornosti, ki me čakajo, če mi bo podeljen mandat za sestavo in vodenje vlade. V tem trenutku še ne vemo, kako se bo dr. Danilo Türk odločil, a pripravljamo se na morebitno mandatarstvo. Takoj po najinem pogovoru bom poslal delovni osnutek pogodbe strankam, ki jih vidim v novi vladi. Upam, da bo delovni osnutek čim prej usklajen. Zaenkrat sem s potekom pogovorov zadovoljen in prav se mi zdi, da vodenja državnega zbora ne prevzamemo Socialni demokrati kot relativni zmagovalci volitev, ampak da ga ponudimo drugim.

S čim ste po vašem mnenju prepričali volivce, da so glasovali za vašo stranko? Javnomnenjske ankete so vaši stranki še dober teden dni pred volitvami napovedovale drugo mesto in zmago SDS.

Lahko rečem, da se nekako ponavlja zgodovina; enako se je zgodilo pred štirimi leti, ko še teden dni pred volitvami ankete niso pokazale, da bo Janez Janša tako prepričljivo zmagal. Enako se je zgodilo letos, čeprav je bil SDS večino druge polovice mandata v prednosti, podpora javnosti pa jim je pričakovano zrasla tudi po koncu predsedovanja EU. Kasneje pa so se volivci očitno odločili, da podelijo politične mandate drugim strankam; želeli so si sprememb.


Borut Pahor
  »Če bom predsednik vlade, bom predsednik vseh - ne glede na prepričanja.«

 
Tudi najnovejše meritve javnega mnenja so te dni pokazale, da sta v vodstvu SD in SDS. Slovensko volilno telo je razdeljeno na levi in desni pol. Kaj sporočate volivcem, ki so se na volitvah opredelili za nasprotno politično opcijo?
 
Nanje sem se obrnil še isti večer in jim že takrat povedal, da če dobim odgovornost za vodenje vlade, je to vlada Republike Slovenije in ne koalicije strank v njej. Dolžnost in želja mi narekujeta, da upoštevam tudi njihova stremljenja. Če bom predsednik vlade, bom predsednik vseh - ne glede na prepričanja.

Janšev SDS bo v novem sklicu DZ imel le eno poslansko mesto manj kot vaša poslanska skupina. Nobena slovenska vlada še ni imela tako močne opozicije, kot jo bo imela vaša. Čaka vas naporno delo.

Dobro je, da je opozicija močna. S konsenzualno politiko pri najpomembnejših vprašanjih domače in zunanje politike je taka opozicija lahko prednost. Zavedam pa se, da me čaka težka in nič kaj kraljevska pot do uspehov.

 Borut Pahor

  »Ena od pomembnih nalog prihodnje vlade je okrepitev sodelovanja z rojaki na tujem, tako v obliki finančne pomoči kot pri poglabljanju komunikacije in pomoči pri vrnitvi v matično domovino, če bi tako želeli.«

 

V slovenski politiki veljate za enega najspravljivejših oziroma kompromisnih, kooperativnih politikov. Nekateri vam prav zato očitajo leporečje. Kako se odzivate na te kritike?

Dostikrat je želja po kompromisu razumljena kot odsotnost trdnih stališč. A v resnici je obratno: šele ko so stališča trdna, je človek zrel za sklepanje kompromisov. Po naravi sem preudaren in nimam rad prenagljenih odločitev.
 
Ljudi vedno bolj skrbi svetovna gospodarska kriza. S kakšnimi ukrepi se bo na svetovno gospodarsko recesijo odzvala slovenska vlada, da ta ne bi imela prehudih posledic za slovenske državljane?

Kot vidimo, se uresničuje bojazen, da bi se kriza prenesla iz finančnega v realni sektor. Zanimivo, da prihaja z Zahoda, s področja ene najliberalnejših ekonomij na svetu, iz ZDA, kjer je bila potrebna resna intervencija države, da bi preprečila posledice finančne krize. Slovenska ekonomija je pripravljena na izzive, pri odločitvah, da bi krizo prešli brez hujših negativnih gospodarskih in socialnih posledic, bomo preudarni. To bo prioriteta nas vseh.

Borut Pahor

  »Osebno se bom zavzel za procese sprave med Slovenci po svetu, saj si želim, da bi povsod rasli ponosni Slovenci in svetovljani, razbremenjeni starih bolečih izkušenj.«

Najbrž v obdobju recesije tudi ne bo preprosto uresničiti ambicioznega cilja, uvrstitve Slovenije med najkonkurenčnejše in najinventivnejše države.

Tveganje bo razumno, skušali bomo voditi razvojno politiko in ne pasivne socialne. Zgolj z delitvijo in drugimi prerazporejanji ustvarjenega bi samo izčrpali narodno gospodarstvo. Takšna pot je sicer kratkoročno vabljiva, saj bi vzbudila zadovoljstvo, na dolgi rok pa bi se izkazala za katastrofalno. Usmerili se bomo na spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva. S fiskalnimi in drugimi politikami bomo spodbujali odpiranje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Finančno želimo spodbujati znanost in tehnologijo in v težjih gospodarskih okoliščinah uspeti s filozofijo inovativne družbe. Vse pa je odvisno od sposobnosti, da ustvarimo več, saj je filozofija zadolževanja izčrpana.

Ker se pogovarjava za revijo, ki je namenjena Slovencem zunaj meja domovine, je prav, da nekaj besed namenimo tudi njim. Izven matične domovine jih živi nekaj sto tisoč. Kakšen odnos bo nova vlada vzpostavila z njimi? V preteklih letih je bilo nekajkrat slišati, da naj bi morda dobili celo svojega ministra ali pa vsaj sedež oziroma dva v parlamentu. Boste zavzeli drugačno strategijo od predhodnikov?

Osebno čutim izjemno pomembnost tega dela politike, a zamisli o ustanovitvi ministrstva nisem naklonjen, saj je ena od prioritet znižanje ožjih stroškov države. Je pa naša ambicija, da okrepimo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in svetu. Stvari se spreminjajo, meje padajo, multikulturnost sveta vidim kot veliko bogastvo. Veseli me, da padajo tudi predsodki v glavah, čeprav počasi, a politika se mora zavedati, da predstavlja prav prej omenjena multikulturnost velikansko priložnost.

Pri politiki do Slovencev zunaj meja domovine pa gre po eni strani za slovenski kulturni prostor, tu imam v mislih zamejce oziroma financiranje političnih in drugih organizacij rojakov po načelu njihove subjektivitete, torej brez vtikanja. Po drugi strani pa imam v mislih tudi Slovence po svetu in njihov dragoceni prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Ta je bil izredno velik in je neprecenljiv. Veliko med njimi jih je delalo anonimno in njihov prispevek ni bil nikoli primerno ovrednoten, a gre jim velika zahvala za pomoč pri uveljavitvi naših skupnih interesov. Zato bo ena od pomembnih nalog prihodnje vlade okrepitev sodelovanja z rojaki na tujem, tako v obliki finančne pomoči kot pri poglabljanju komunikacije in pomoči pri vrnitvi v matično domovino, če bi tako želeli. Posebej si želim krepitve stikov z uspešnimi rojaki s področja znanosti, gospodarstva in kulture. Vsem pa sporočam, da je povsem normalno, da imamo ljudje različne politične poglede, a to ne sme biti razlog za delitev na podlagi starih razmer. Zato se bom osebno zavzel za procese sprave med Slovenci po svetu, saj si želim, da bi povsod rasli ponosni Slovenci in svetovljani, razbremenjeni starih bolečih izkušenj.

Če bo mogoče, bom nekaj večjih skupnosti tudi obiskal in v naslednjih štirih letih vodil aktivno politiko. Zavzel se bom za sodelovanje z vsemi organizacijami, ki skrbijo za stike z izseljenci. Da mislim resno, dokazujem tudi s tem, da sem vas tako hitro sprejel na ta intervju, saj problematike ne podcenjujem.

Glede na to, da so pripadniki slovenske manjšine v Avstriji presenetljivo zmagoslavje skrajno desničarskih strank na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji označili kot pogubno za slovensko manjšino v Avstriji, naj bo zadnja vaša misel najinega pogovora namenjena našim rojakom na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Tik pred padcem avstrijske vlade sem se srečal s predstavniki manjšine. Posredoval sem pri njihovem predsedniku za finančne spodbude, ki so jih bili deležni naši rojaki v Avstriji. Tudi v času kampanje sem se srečeval z manjšinami, na primer v Italiji. Navkljub številnim obveznostim med kampanjo sem skušal enako pozornost posvetiti tudi stikom z zamejci. Upam, da bomo sedaj, ko v Evropi padajo meje, lahko nanovo ovrednotili tudi sodelovanje med matico in manjšino.

Osebno sem si zelo želel, da bi bil gospod Vouk izvoljen v avstrijski zvezni parlament, saj ga osebno zelo spoštujem. A po volitvah se je videlo, da je šlo za skoraj nemogoč podvig. Evropa je nad rezultati volitev osupnila, a voljo avstrijskega naroda je treba spoštovati. Kljub temu pa si jemljem pravico do zaskrbljenosti, saj nacionalistične politike dobivajo krila. Smo sosedje, ki se ne vmešavajo v notranje zadeve Avstrije, a sosedo kot naslednico Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 moramo opozarjati na njeno dolžnost, da zaščiti interese manjšine.
 

Karolina Vrtačnik

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev