26 Apr, 2018
12:38:25

INTERVJU: DR. BOŠTJAN ŽEKŠ

»Slovenija bo prvič dobila svetovalni odbor, ki ga bodo sestavljali vrhunski izseljeniški znanstveniki«

 Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je pripravil akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki v tujini. Naj spomnimo, da je ob nastopu mandata predsednik vlade Borut Pahor tudi v pogovoru za Mojo Slovenijo posebej izpostavil načrt sodelovanja s slovenskimi vrhunskimi strokovnjaki po svetu kot eno od prioritet vlade. O izvedbi načrta, ki sta ga oblikovala dr. Boštjan Žekš, minister, in dr. Breda Mulec, smo se pogovarjali z ministrom za Slovence po svetu, dr. Boštjanom Žekšem.

Boštjan Žekš


Skupni slovenski znanstveni prostor v ožjem in širšem smislu, ki vključuje območje RS in območje poselitve avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, za razliko od skupnega slovenskega kulturnega prostora, še ni zaživel. Lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti drugače?

»Seveda lahko to pričakujemo, vendar se moramo zato tudi potruditi. Urejenih stikov z arhitekti ali denimo zdravniki še nimamo. Urad ima določene stike prek društev, ta širijo informacijo o naših ciljih naprej. Znanstveniki so tako imenovana elitna migracija, gre za elitno izseljenstvo, ki v društvih ne sodeluje, zato je navezava stikov težja. To so ljudje, ki opravljajo svoje delo, so polno poklicno angažirani. A obenem so zavedni Slovenci, morda včasih bolj kot nekateri, ki živijo tukaj. Prepričan sem, da bi ti ljudje sodelovali na svojem strokovnem področju, zato si želimo oblikovati spisek; za zamisel vlada zanimanje v celotni vladi. Za izvedbo projekta bodo potrebna tudi sredstva, saj bi te izseljence radi občasno povabili domov kot gostujoče profesorje, svetovalce vladi, podjetnikom ... Oblikovati želimo javno dostopen spisek znanstvenikov z objavo strokovnih področij, na katerih sodelujejo, seveda s soglasjem teh ljudi.«

V tujini deluje vsaj 10 % vseh slovenskih raziskovalcev, ob predpostavki, da je v RS 12.000 raziskovalcev, zunaj RS pa vsaj 1200 raziskovalcev. Kaj pomeni ta podatek za Slovenijo?

»Te številke so predpostavke – že na vprašanje, koliko je dejansko Slovencev po svetu, težko enotno odgovorimo. A ne glede na to vemo, da ne gre za visoke številke; če primerjamo na primer s Srbijo, je ta delež bistveno višji, saj je tam tako rekoč celotna srednja generacija znanstvenikov zapustila državo. Pri nas je položaj drugačen, godi se nam dovolj dobro, da naši ljudje niso primorani zapuščati Slovenije. Bolj ambiciozni seveda odhajajo, saj se v širšem prostoru lažje svetovno uveljavijo, zaradi ekonomskih razlogov pa večinoma ne. Kljub temu pa bi bilo slabo, če bi izgubili najambicioznejše znanstvenike, saj odhajajo ravno ti. Zato bi radi novo generacijo izseljencev pritegnili nazaj. V mislih imam elitne znanstvenike na univerzah, kjer so redno zaposleni, s kariero … Ta hip jih je nekje do 200.«

Večje število znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov je potomcev slovenskih izseljencev, ki so emigrirali predvsem v Združene države Amerike in Argentino. Kaj jim lahko Slovenija ponudi, če bi bili pripravljeni svoje znanje deliti v dobro domovine staršev?

 »Lahko bi šlo za lep projekt. Gre za drugo in tretjo generacijo, za vrhunsko izobražen kader, ki bi, po sedanjih anketah sodeč, tako rekoč vsi želeli sodelovati s Slovenijo. Nekateri med njimi izražajo razočaranje, ker jim to (še) ni omogočeno. Zahvaljujejo se za pisma; prve stike smo naredili tako, da smo prek začetne baze in osebnih stikov razposlali pisma. Želimo si, da bi ti ljudje prihajali „domov“ na univerze, sprva morda za semester. Tako bi vsaj deloma rešili problem izseljenstva male države, kjer ljudi vleče v veliki svet. Zgledovali smo se tudi po Avstrijcih in želimo si, da bi ti ljudje del dejavnosti, na primer četrtino, prenesli v Slovenijo. Tu seveda ni takih pogojev, da bi lahko dejavnost v celoti preselili sem, a za mesec ali dva letno – s tem bi nam veliko pomagali. Obenem bi ljudi, za katere se včasih ne ve, kam sodijo, dobili nazaj, pa četudi ne znajo slovensko.«

Odhajajo predvsem naravoslovni kadri. Kje so razlogi, da je njihovo vračanje oteženo?

»Pa se vprašajmo drugače: Zakaj pa ne odhajajo družboslovni kadri? Jim je predobro? Najbrž to ni razlog. Lahko da naše družboslovne šole niso primerne, da jih nihče v tujini ne potrebuje, a to so moje osebne hipoteze. Drži pa, da v pretežni meri odhajajo naravoslovci in tehniki. Možnosti za njihovo delo so na velikih univerzah boljši kot tukaj. Nazaj ne pridejo, ker pri nas nimajo takih delovnih pogojev, a z neko pametno politiko bi jim lahko omogočili tudi to. Denar sedaj dajemo univerzam in tega denarja ni malo, enakomerno se porazdeljuje. Razmišljamo, da bi ga v tej akciji dobili tisti ljudje, ki opravljajo svoje delo nadpovprečno kakovostno. Tako bi jih morda lažje dobili nazaj.«

Doslej je bil velik poudarek na podpiranju kulture, ne pa na znanosti. Kako boste dosegli premik v miselnosti?

»Kultura je pomemben del slovenstva, ki ga nameravamo podpirati in ohranjati. Govoril sem z izseljenci iz Brazilije, Argentine … in povedali so, da sam denar ni vedno najvažnejši. Gre bolj za priznanje, za potrditev, da Slovenija misli na njih, da so naši. Z znanostjo pa je težje, saj potrebujemo zanjo več denarja. Vendar pri našem projektu ne bi šlo za prerazporejanje sredstev, ampak bomo morali prepričati ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, pa za gospodarstvo, itd, da je treba tudi v te ljudi vlagati. Tukaj bi moralo iti za projekt cele vlade, kajti toliko sredstev, kot jih denimo lahko namenimo za kulturne dejavnosti Slovencev v tujini, ne zadošča niti za opremo modernega znanstvenega laboratorija.«

RS zaenkrat ne razpolaga s celovitim seznamom kontaktov slovenskih znanstvenikov in drugih vrhunskih strokovnjakov v tujini. Kako poteka projekt oblikovanja imenika?

»Celotne slike še nimamo. Kot sem že dejal, v prvi fazi izhajamo iz osebnih znanstev posameznikov, Svetovnega slovenskega kongresa, diplomatsko- konzularnih predstavništev, itd. Tem ljudem smo pisali, če jih smemo uvrstiti na naš seznam. Obenem smo jih prosili za stike z drugimi po svetu živečimi Slovenci. Trenutno teče četrta ponovitev pisem, doslej smo dobili nekaj čez 100 pozitivnih odgovorov. Skoraj vsi, ki so odgovorili, so se strinjali z uvrstitvijo na naš seznam, celo druga in tretja generacija Slovencev. Naleteli smo na zanimive primere; slovenski doktor ekonomije je denimo svetovalec na področju okolja pri francoskem predsedniku.«

Katere cilje ste si zadali pri uresničevanju akcijskega načrta?

 »Osnovni cilj je lista, ki bo objavljena na spletu, sledilo bo povabilo k sodelovanju. Iz teh strokovnjakov bomo oblikovali odbor, svetovalno telo, ki ga bodo sestavljali pravi vrhunski strokovnjaki, svetovalci vladi, podjetjem … Drugo vprašanje pa je, kako vse te ljudi pripeljati delno nazaj, tu pa gre za medministrski projekt. Računam na posebna sredstva, namenjena za stike in za vračanje teh ljudi.«

S katerimi ukrepi jih nameravate doseči?

»Zaenkrat gre za našo dejavnost pod vodstvom dr. Brede Mulec. Projekt teče, v naslednji fazi pa bo postal vladni projekt, ki je že bil predstavljen v parlamentu in dobil popolno podporo.«

Kaj pa krovna spletna aplikacija urada, ki bi nadgradila portal Slovenci.si, kaj bo pomenila? Že lahko napoveste, kdaj bo zaživela?

»V prvi fazi gre torej za seznam z osnovnimi podatki, nazivi organizacij, področji dela. Pripravili smo kontaktni obrazec za povezovanje teh znanstvenikov, nato pa bo sledila še vsebinska nadgradnja.«

Kako daleč pa je ustanovitev odbora za znanost pri Svetu Vlade RS za Slovence po svetu?

»Smo tik pred tem, da to naredimo. Ko bomo spisek kritično pregledali, bomo izluščili vrhunske znanstvenike. Ta odbor bodo sestavljali izseljenci, razpršeni po vsem svetu, ki bodo izmenjevali znanja in izkušnje s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev. Računam, da bi se skupaj sestali morda enkrat letno, naloga Slovenije pa je, da si zamisli, kaj konkretno potrebuje od njih.«

Karolina Vrtačnik

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev