Dr. Avgust Božidar Pust

Grafični oblikovalec, slikar, založnik, diplomat

Predstaviti človeka, kakršen je dr. Pust, je razmeroma zahtevna naloga. Pa ne zato, ker o njem ne bi bilo kaj napisati, ampak zato, ker je tega preveč. V svojem življenju je posegal na številna področja in na vseh je dosegel zavidljive uspehe, kar mu priznavata tako stara kot nova domovina. Zato se je tudi nabralo toliko priznanj in odlikovanj, da vseh v tem prispevku ni mogoče našteti.
 

 

 

Avgust Božidar Pust

 
Ko je 2009 praznoval 70-letnico svojega bogatega življenja, je s ponosom ugotovil, da je to bilo zanj »čudovito leto«. Očitno mu še vedno veliko pomeni naziv direktor emeritus urada za medkulturne in mednacionalne odnose v državi Ohio, saj je prav ta funkcija navedena kot prva na njegovi vizitki. Je tudi upokojeni član Komisije ZDA za ohranjanje ameriške dediščine po svetu; kot diplomat civilne družbe, naziv, ki je pri nas nepoznan, sodeluje pri uresničevanju mednarodnih in nevladnih programov, prek katerih teče povezovanje in izmenjava mladih profesionalcev po svetu; je ustanovni član Slovenskega muzeja in arhiva, Slovensko-ameriškega kulturnega sveta in Slovensko-ameriškega kluba umetnikov.

Medalija časti, ki nosi ime po otoku Ellis

Med odlikovanji mu gotovo največ pomeni medalja časti, ki nosi ime po otočku Ellis Island pred New Yorkom in ki ga je za leto 2008 prejel tudi naš rojak dr. Pust, in sicer za uspešno delo s številnimi etničnimi skupinami v državi Ohio. To odlikovanje ga je dokončno prepričalo, da je tisto, kar je delal več desetletij, dejansko vredno in cenjeno. Prav rad se spominja podelitve tega odlikovanja in »ogromnega ameriškega pompa«, s katerim je pospremljena ta podelitev. Zvrstijo se skoraj vsi rodovi ameriške vojske, veliko je glasbe, še največ tiste iz povojnih časov. V tem letu je dr. Pusta doletela še ena čast, kajti Združenje slovenskih narodnih domov ga je izbralo za Slovenca leta 2008.
Nič manj ponosen ni na priznanja, ki jih je dobil od slovenske države: že leta 1992 je dobil spomenico kot zahvalo slovenske vlade za napore pri priznanju nove države, leta 2001 pa je prejel častni znak svobode Republike Slovenije.
 
Življenjska pot dr. Pusta

Rodil se je v Ljubljani pred 70 leti, kjer je tudi obiskoval šole od osnovne do univerze. Kot grafični oblikovalec se je želel v stroki še bolj izpopolniti. Zato je z enaindvajsetimi leti odpotoval z ladjo (tako kot njegov ded) v ZDA, kjer se je vpisal na umetniško šolo Cooper v Clevelandu. Na tej šoli je diplomiral leta 1962 z nazivom specialist za umetniško oglaševanje. Takoj po končanem študiju se je zaposlil kot umetniški vodja, odgovoren za oblikovanje promocijskih publikacij, katerih založnik je bila izdajateljska hiša Penton.

Ob tem ne smemo prezreti, da je tudi kot slikar dosegel vidne uspehe. Razstavljal je v ZDA, Kanadi in leta 1985 se je udeležil tudi razstave Slovencev po svetu v Cankarjevem domu. Že deset let prej je priredil samostojno razstavo v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. V samozaložbi je izdal album svojih ilustracij z naslovom »Spominjam se Slovenije«. Dve od teh ilustracij sta bili izbrani za poštne znamke ZDA (božič – sv. Miklavž in velikonočne butare).

 

 Avgust Božidar Pust

 
Leta 1985 se je preselil v kabinet clevelandskega župana Vojnovicha, s katerim je ostal v tesnih stikih vse do današnjih dni. Prav ta ga je tudi, potem ko je postal guverner države, leta 1991 imenoval za direktorja urada za medkulturne in mednacionalne odnose v državi Ohio. Po dvanajstih letih se je upokojil kot direktor emeritus. Že pred tem ga je namreč poklical predsednik ZDA George W. Bush, in sicer 11. septembra, torej prav tistega za Ameriko tako usodnega dne. Povabil ga je v Washington za člana komisije za ohranjanje ameriške dediščine v svetu. »Kar verjeti nisem mogel, da se kaj takega lahko zgodi na tujem rojenemu fantu, kot sem jaz,« se je čudil dr. Pust. Priseči je moral na vrhovnem sodišču ZDA, kar je bilo tudi zanj nekaj posebnega. Po šestih letih, kar je več kot en mandat, se je iztekla tudi ta funkcija. Njegov prvi šef na tem položaju je bil Colin Powell.
 
Dr. Pust je že 44 let poročen s Slovenko Glorijo iz okolice Trebnjega – do upokojitve je bila računalniška programerka. Imata hčerko Adrijano, ki dela kot razvojna administratorka na ministrstvu za zdravje v Columbusu. Končala je vse dosegljive slovenske šole in seminarje, precej časa je plesala tudi v slovenski plesni skupini Kres.

Nekaj sklepnih misli

Po vsem tem se človek nemalo začuden vpraša, od kje dr. Pustu takšna modrost in sposobnosti, da je lahko opravljal tako zahtevne in odgovorne naloge. Šole, ki jih je končal, mu tega znanja prav gotovo niso mogle dati. Očitno so bile v Pustovem primeru na delu neke prirojene sposobnosti, da ne rečemo geni, ki jih je prinesel s seboj v Ameriko. Menda smo Slovenci res nadpovprečno uspešni, ko gre za usklajevanje in posredovanje med različnimi skupinami. Tudi doma smo se morali skozi celotno našo zgodovino posluževati umetnosti dialoga, če smo hoteli kot narod preživeti. Žal je res, da se med seboj radi tudi prepiramo in pogosto ne znamo najti skupnega jezika.

Po pripovedovanju dr. Pusta je vse tako enostavno, važno je le, da si človek zastavi prava vprašanja in dobil bo tudi prave odgovore. Več o pristopu, ki bi ga lahko imenovali tudi kar Pustov pristop, bralec lahko prebere v poročilu s srečanja Slovencev v zamejstvu in po svetu v tej številki revije. Zdi se, da bi bilo za vse nas zelo koristno, če bi se dr. Pust nekoliko obširneje razpisal o svojih izkušnjah in tako še nadgradil svojo uspešno življenjsko zgodbo. »Vse sem pojedel, kar so mi skuhali,« pove v šali in na koncu doda: »Zato sem se tudi zredil.«

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Podobne teme: