Pogovor z rojakom: msgr. Andrej Stanovnik
»Najbolj globoke občutim slovenske korenine«
Na povabilo sobratov kapucinov je v Slovenijo v septembru na svoj drugi obisk prišel argentinski škof iz škofije Reconquista Andrej Stanovnik, sin slovenskih staršev (obeh Gorenjcev), ki so se leta 1945 zatekli v begunstvo na avstrijsko Koroško ter od tam leta 1948 odšli v Argentino, kjer se je naslednje leto rodil sin Andrej. Za škofa v pokrajini Reconquista v severni Argentini je bil kapucin Andrej Stanovnik imenovan leta 2001, ko je bil svetovalec kapucinskemu vrhovnemu predstojniku v Rimu za področje južnoameriških škofovskih konferenc, julija letos pa je bil izvoljen za drugega podpredsednika Sveta južnoameriških škofovskih konferenc. Tri dni po njegovem odhodu iz Slovenije pa nas je razveselila novica, da ga je papež Benedikt XVI. imenoval za nadškofa v pokrajini Corrientes v Argentini.
Razlog za obisk domovine svojih staršev je bil najprej v povabilu sobratov kapucinov, da bi 22. septembra v župnijski cerkvi svete Cecilije v Celju vodil slovesno somaševanje ob 400. obletnici prihoda kapucinov v Slovenijo. Ta obisk pa je namenil tudi srečanju s številnimi sorodniki v Sloveniji, s katerimi je tesno povezan, srečanju s Slovenci iz Argentine, ki so se v Slovenijo vrnili k svojim koreninam, pa tudi srečanju z apostolskim nuncijem v Sloveniji Santosom Abrilom y Castellojem ter s škofi – nadškofom Alojzom Uranom, celjskim škofom dr. Antonom Stresom in pomožnim ljubljanskim škofom dr. Antonom Jamnikom.
Kje so vaše korenine, gospod škof? Iz kakšne družine ste izšli?
Sem sin slovenskih staršev. Mama je bila rojena v Spodnjem Brniku, oče pa je bil doma v Žireh. Trije otroci – z bratom in sestro – smo bili rojeni v Argentini, kamor sta starša odšla po odhodu iz begunstva z avstrijske Koroške. Izhajam iz verne družine, v kateri smo bili otroci deležni verske vzgoje, ljubezni do slovenske zemlje in njene kulture. Starši so ostali zvesti ljubezni do Slovenije in so to ljubezen posredovali tudi nam otrokom.
Kakšna je bila vaša pot v redovništvo h kapucinom in v duhovništvo ter kakšne službe v kapucinskem redu ste opravljali, preden ste bili imenovani za argentinskega škofa?
V kapucinski red sem vstopil v gimnaziji in v njem nadaljeval pot v duhovništvo. Pri kapucinih sem bil nekaj let odgovoren za vzgojo novih članov reda. Bil sem tudi v vodstvu argentinske kapucinske province in potem v Rimu član vrhovnega kapucinskega sveta za ves kapucinski red. Nekaj let sem bil tudi župnik v Argentini.
Kot sin slovenskih staršev ste v Argentini rasli v dveh kulturah – slovenski in argentinski. Kateri se čutite najbolj pripadni?
Najbolj globoke občutim slovenske korenine. Ker pa smo otroci begunskih staršev in rojeni v Argentini z njenimi koreninami in njeno zgodovino, občutim večjo pripadnost argentinski kulturi in se iz Argentine kot sin slovenskih staršev vključujem v slovensko kulturo.
Zelo lepo govorite slovenščino – jezik svojih staršev. Ste se je učili tudi v šoli in jo imeli možnost negovati v slovenskih okoljih?
Slovenski jezik sem kolikor toliko ohranil iz osnovne šole, ki smo jo imeli ob sobotah v Slovenskem domu v Lanusu, in potem iz nekajletnega srednješolskega tečaja v Buenos Airesu. Redno dobivam časopis Družino, ki mi omogoča, da ne izgubim stika s slovenščino.
Kdaj ste prvič obiskali Slovenijo? Kako ste si jo predstavljali?
Prvič sem obiskal domovino staršev leta 1984. Dobil sem lepe vtise o njej. Zelo prijetno je bilo to prvo srečanje s sorodniki in s sobrati kapucini, s katerimi imam zelo prijateljske vezi.
Kakšno je življenje v Argentini in tamkajšnje življenje slovenskih rojakov?
V Argentini je lepo, ker je to naša dežela. Gospodarsko gledano je Slovenija veliko bolj enakomerno razvita kot Argentina. Slovenci v Argentini so se zelo dobro vključili v argentinsko družbo in gospodarsko ter kulturno dobro napredovali. Ohranjajo katoliško vero in slovenski jezik. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da so vključeni v kulturno in versko dejavnost v okviru slovenskih središč.
Leta 2001 ste bili imenovani in posvečeni v škofa v argentinski škofiji Reconquista. Kako ste sprejeli imenovanje za škofa in kaj vam kot kapucinskemu duhovniku pomeni škofovstvo?
Škofovsko imenovanje sem sprejel kot novo službo v argentinski Cerkvi in v frančiškanskem duhu, ki so mi ga posredovali sobratje kapucini, s katerimi sem živel največji del svojega življenja. Zato ostajam kot škof še kapucin, čeprav ne kot redni član kapucinskega reda.
Kakšno škofovsko geslo ste si izbrali?
Za škofovsko geslo sem si izbral Marijine besede v Kani galilejski: »Storite to, kar vam On zapoveduje!«
Koliko katoličanov je v vaši škofiji in koliko katoličanov slovenskega rodu? Imate v vaši škofiji kaj duhovnikov Slovencev ali duhovnikov slovenskega rodu?
V škofiji Reconquista je okoli 300.000 prebivalcev, od tega približno 85 odstotkov katoličanov. Ni pa v tej škofiji katoličanov slovenskega rodu. Je pa lepa skupina potomcev iz Furlanije. Tudi slovenskega duhovnika ni v moji škofiji.
Julija letos ste bili izvoljeni za drugega podpredsednika Sveta južnoameriških škofovskih konferenc, leta 2003 pa ste bili izvoljeni za tajnika omenjenega sveta. Kaj vam pomeni izvolitev na podpredsedniško mesto v svetu te škofovske konference? Kakšne so vaše naloge v podpredsedniški vlogi?
Vrhovni škofovski svet v Latinski Ameriki, ki ga poznamo kot CELAM, je v službi 22 škofovskih konferenc v Latinski Ameriki in Karibov. Kot podpredsednik sem član predsedstva tega vrhovnega sveta, ki ima sedež v mestu Bogota v Kolumbiji. Kot predsedstvo se sestajamo trikrat letno. V mesecu novembru letos bomo imeli obisk pri svetem očetu »ad limina« in tudi pri nekaterih dikasterijih Svetega sedeža. Kot podpredsednik po potrebi nadomeščam predsednika tega škofovskega sveta.
Kaj bi želeli dodati k temu pogovoru za revijo Moja Slovenija?
Verski in kulturni slovenski mediji so zelo pomembni za povezovanje Slovencev zunaj meja domovine in za utrditev verskih vrednot. Pohvalim tiste, ki se v teh medijih prizadevajo za vse dobro in jim želim božjega blagoslova pri njihovem poslanstvu.
Tretji dan po vašem odhodu iz Slovenije smo z velikim veseljem sprejeli novico, da vas je papež Benedikt XVI. 27. septembra imenoval za nadškofa v nadškofiji Corrientes v Argentini. Čestitamo! Kdaj se boste poslovili od škofije Reconquista in odšli na nadpastirsko mesto v nadškofijo Corrientes? Ali vas čaka v nadškofiji kaj vernikov in duhovnikov slovenskega rodu?
Najlepša hvala za vaše čestitke k imenovanju za nadškofa v Corrientesu. Vest o tem imenovanju sem sprejel kot novo službo v Cerkvi v duhu služabnika, ki ni poklican, da oznanja samega sebe, ampak Kristusa, ki je naša pot, resnica in življenje. Če Bog da, bom 15. decembra sprejel nadpastirsko službo v Corrientesu, kjer žal ni duhovnikov ne vernikov slovenskega rodu.