Argentinski Slovenci na obisku v Sloveniji
Nekatere argentinske Slovence, ki so letošnje poletje obiskali našo deželo, smo povprašali o njihovem načinu življenja, dela in vtisih o Sloveniji.
Častni konzul Republike Slovenije v Argentini Herman Zupan vodi eno največjih podjetij za proizvodnjo embalaže v Latinski Ameriki. To zaposluje 1500 ljudi in ima tovarne v Argentini, Braziliji in Čilu.
Kako gledate na odnos med argentinskimi Slovenci, vemo, da jih veliko prihaja nazaj v Slovenijo, in matično domovino?
Rekel bi, da je vsak dan boljši. Danes v Slovenijo prihaja zadnji letnik gimnazije. Treba se je prepričati, kaj Slovenija pomeni v Argentini. Temu pravijo argentinski čudež. To ni čudež, ampak sad dela rojakov v Argentini, ki so v 60 letih tako lepo ohranjali slovensko skupnost. Danes je v naših slovenskih šolah več otrok, kot jih je bilo pred 40 leti. S ponosom sem imel pred kratkim govor v Argentini; rekel sem, da smo zvesti sinovi slovenskega naroda.
In kje mislite, da je razlog za ta čudež? V Argentini Slovenci še prav posebno lepo govorijo slovensko. Je to zaradi velikega števila intelektualcev, ki so se izselili tja?
To je res, ampak dejstvo je tudi to, da je razlika, kamor smo prihajali Slovenci, med Argentino ter Ameriko in Kanado, velika. Ko so prihajali Slovenci v Kanado, niso bili več Janezi, so bili Johni. Ko smo prihajali v Argentino, je Janez ostal Janez, Micka je ostala Micka. In obratno, država je podpirala vse narodnosti. Vsi, Nemci, Francozi, Italijani, Španci, ki so prihajali, so lahko obdržali svoje narodno bogastvo. In to je tudi obogatilo Argentino ter nam dalo veliko možnosti, da smo lahko tako lepo razvili slovensko skupnost. Dejansko brez denarne pomoči od države.
Vi ste uspešen podjetnik, zaposlujete veliko ljudi. Kakšen pa je dandanes gospodarski položaj v Argentini?
Imeli smo hudo krizo leta 2000 in 2001. Ampak zadnja tri leta Argentina raste z neverjetno hitrostjo. Danes je tako, da tako kot v Sloveniji praktično ne dobiš delavca. Enega profesionalca, tehnika recimo, sploh ne moreš dobiti. Argentinska mogočnost, to je nekaj neverjetnega. Dostikrat smo rekli, če bi dali Slovencem eno provinco v Argentini, bi delali čudeže. Argentina je zelo bogata država, tam je treba samo pridnih rok, da to državo dvignejo, in zadnja leta res lepo napreduje.
Ali v vaših tovarnah zaposlujete precej Slovencev?
Ja, nekateri sicer gredo v pokoj, vendar prihajajo mladi. Vodstvo vseh podjetij je v slovenskih rokah.
Maria Ivana Tekavec, rojena v Buenos Airesu, je učiteljica v slovenski osnovni šoli. Redno spremlja delo mladine, deluje v raznih odborih, se udejstvuje v gledališču in drugih dejavnostih. Ponosna je na svoje slovenske korenine, oba starša sta namreč Slovenca, in uspešno skrbi za ohranjanje slovenstva v Argentini, predvsem med mladimi.
Kaj mislite, zakaj je slovenska skupnost v Argentini tako zelo aktivna?
Slovenska skupnost je aktivna zaradi samozavesti in ljubezni do korenin, drugače ne bi mogli vztrajati, ne bi mogli zdržati, ne bi mogli podajati naprej vrednot. Dokler nam bo slovenstvo pomenilo vrednoto, bomo lahko to gojili še naprej. Ko nam bo slovenstvo pomenilo kaj drugega, bomo pač v drugi obliki sodelovali. Danes je zelo močna dejavnost šole, razvita sta kultura in šport, predvsem zaradi čuta pripadnosti narodu.
Kako se Slovenci v Buenos Airesu vključujejo v dejavnosti slovenskih domov?
Na področju kulture, na primer z raznimi gledališkimi predstavami, zborovskim petjem, otroškim petjem, recitacijami, literarnimi večeri, športom in drugim. Drugače pa so zelo močna tudi duhovna in verska področja, na primer dom San Justa, ki mu jaz pripadam, ima že skoraj 60 let slovensko mašo celo v stolnici.
Vi poučujete tudi v eni izmed sobotnih šol?
Poučujem na šoli, ki je poimenovana po pesniku Francetu Balantiču. Šteje okrog 100 otrok, predpogoj za vpis je znanje slovenskega jezika, učimo predmete v slovenščini, drugače bi se težko vključili v šolo. Imamo pa tudi posebno šolo za tiste, ki ne obvladajo v polni meri slovenskega jezika. Imenuje se »ABC po slovensko«.
Kako pa poteka poučevanje na vaši šoli?
Približno pet ur na dan imamo razdeljeno na predmete: petje, verouk, slovnica, slovstvo, zemljepis,
zgodovina, vse v slovenščini. Skušamo se kar se da pestro pripraviti, veliko si pomagamo s slovenskimi učbeniki. Veliko nam pomagajo različna društva, tako smo na tekočem, kar se tiče gradiva, poučevanje pa prilagajamo našim potrebam in znanju.
Pa interes med dijaki, je velik?
K sreči je zelo veliko zanimanja, to se vidi po obisku prireditev, po vpisu v slovenske šole. Težko je pri tistih
družinah, kjer se niso dovolj potrudili za posredovanje jezika, ti otroci gredo potem v ABC-šolo. Vsak si želi priti v slovensko šolo, ker tako pokaže, da res zna slovensko.
Kakšne pa so povezave s Slovenijo, kako se otroci učijo o Sloveniji, kako te povezave potekajo?
Zelo dobro, moram reči. Učiteljice imamo vsaki dve leti strokovni seminar. Želele bi malo bolj pogosto, ker nas je veliko in pridemo na vrsto vsakih pet ali šest let. Drugače pa zelo dobro, prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, prek društva Slovenija v svetu, vlade, imamo tudi močno veleposlaništvo, ki izvrstno predstavlja Slovenijo v Argentini.
Pripeljali ste skupino slovenskih maturantov na izlet v Slovenijo – to je kot nekakšen nagradni izlet zanje ob koncu šolanja, da se seznanijo z domovino svojih dedov?
Res je neke vrste nagrada, ker si morate predstavljati, da hodijo od ponedeljka do petka v argentinsko normalno gimnazijo, nato pa imajo ob sobotah še pouk slovenščine. Lahko bi se ukvarjali z drugimi dejavnostmi, s kakšnim konjičkom. To ni samo pouk, ob nedeljah so običajno še kakšne prireditve in radi sodelujejo. Odkar je Slovenija samostojna, je veliko potovanj v Slovenijo.
In tukaj v Sloveniji obiskujejo tudi tečaj slovenskega jezika?
Ja, letos so šli na Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki jo prireja Filozofska fakulteta. To je dvotedenski tečaj, pouk imajo vsak dan dopoldne, popoldan pa mi dopolnimo s kakšnim izletom ali ekskurzijo, da tako spoznajo Slovenijo.
V Buenos Airesu imate tudi veliko prireditev po različnih domovih, tam ti učenci tudi sodelujejo?
Pravzaprav se prireditve vršijo vsako nedeljo, ker je v Buenos Airesu šest domov in mladi se zelo angažirajo v delu, pa tudi v krajevnih mladinskih organizacijah. Tako na primer delujeta Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija, ki skupaj prirejata razne prireditve.
Kako mlade motivirate za tako aktivno sodelovanje?
To se pravzaprav začne pri družini, če se doma ne začne, je 15 ali 16 let že prepozno za nas, da bi jih navdušili. To je pravzaprav prvotno delo staršev, če so starši zavedni, če imajo interes, da se gojenje slovenstva nadaljuje, da se vključijo, da se udejstvujejo, potem bodo mladi to tudi storili. Zelo težko se vključijo, če tega ne prinesejo že od doma.
Kako vi vidite angažiranje mladih v prihodnosti?
Tako, da isto vsebino podajamo na sodobnejši način. Tako, da mlade pritegnemo, na primer prek taborjenj,
športnih dejavnosti. Da v tem res najdejo smisel, smisel pa je čut pripadnosti.