Prof. dr. Vladimir Kos, pesnik slovenske emigracije

10 oktobra, 2013

Prof. dr. Vladimirja Kosa nekateri kritiki ocenjujejo za največjega še živečega pesnika slovenske emigracije. Je najvidnejši predstavnik izseljeniške religiozne poezije, najbolj poznan po tem, da je izdal edino do sedaj natisnjeno slovensko knjigo na Japonskem »Dober večer Tokio« leta 1961.

 

Prof. dr. Vladimir Kos iz Japonske

 

Večina njegovih pesniških zbirk je izšla pri Slovenski kulturni akciji v Argentini, v domovini pa je do sedaj izšlo trinajst pesniških zbirk, med njimi: »Cvet, ki je rekel Nagasaki«, »O voda, zrak, svetloba«, »Med novim nebesom in staro zemljo«, »Češnje, kamelije, bori«, »Temnogozdni akordi«, »Tebi sirota Slovenija tisoč in verz«. V Sloveniji sta izšli tudi dve zbirki njegovih esejev: »Eseji z japonskih otokov« in »Filozofija naš vsakdanji kruh«.

Prof. dr. Vladimir Kos se je rodil 2. junija 1924 v Murski Soboti. Pesmi je začel pisati že v klasični gimnaziji v Mariboru. Nemški okupator je njegovo družino izselil v Srbijo, zato se je umaknil k stricu v Ljubljano, tam dokončal gimnazijo in začel študirati bogoslovje. Študij je moral prekiniti, saj so ga italijanski fašisti zaprli v koncentracijsko taborišče Gonars.

Po drugi svetovni vojni je emigriral in končal študij teologije in doktorat v Rimu. Po pripravah na misijonarsko delo na Irskem je pred petdesetimi leti odšel za misijonarja na Japonsko. Tam je delal kot profesor na jezuitski univerzi Sofia v Tokiu in med brezdomci ter otroci brez staršev v zavetišču predmestja Tokia imenovanem Adači-ku.

 

Besedilo: SSK

 

Podobne teme:

Pages: 1 2