26 Sep, 2018
03:49:20

Ivo Boscarol mladim podjetnikom svetuje akcijo v dveh korakih

Ivo Boscarol – ajdovski netopir, Pipistrel

Pozna ga veliko Slovencev, poznajo ga v svetu, tudi v NASA vedo kdo je. Ivo Boscarol, podjetnik, ki gre z glavo skozi zid, rezultat pa je uspeh. Ljubiteljski fotograf, tisti, ki je v Slovenijo dolgo tega pripeljal priponke »bedže«. Ivo Boscarol je prvi zasebni izdelovalec letal v Jugoslaviji in je ustanovitelj ter direktor podjetja Pipistrel. Podjete Pipistrel niza uspeh za uspehom, leta 2004 je letalo Sinus postavilo svetovni rekord kot prvo ultralahko letalo, ki je letelo okoli sveta. Pilot letala Slovenec Matevž Lenarčič, ki je svet znova obletel leta 2012, z ultralahkim letalom Pipistrel Virus SW. Na slednji poti je preletel tudi Mount Everest. Letala Pipistrel pozna ves svet.

 

Kakšen je kolektiv vašega podjetja Pipistrel?

Odličen! Moram res pohvaliti svoje zaposlene! Imam veliko srečo, da imam ekipo, ki diha z mano. Večini je služba hobi in hobi služba – saj veste, sanje vsakega dečka so da bi postal pilot ali izdeloval letala.

Bistvena naloga je seveda na meni, da ustvarim delovne pogoje, v katerih zaposleni uživajo. Šole, ki bi te naučila izdelovati letala, na tem svetu ni. Zato iščem ljudi s širokim spektrom tehničnega znanja – strojnike, mehanike itd. Delavce v proizvodnji iščemo v svojem lokalnem okolju, veliko pomeni priporočilo že obstoječih delavcev. Z novo-zaposlenim se »tipamo« 6 mesecev, tudi do enega leta, da ugotovimo ali je pravi za nas ali ne. V Pipistrelu imamo določen sistem organiziranosti proizvodnje, ki je zelo specifičen in ni vsak človek primeren za tak sistem. Za zaposlene v razvoju je sistem seveda drugačen – tam zaposlujemo vrhunske strokovnjake, doktorje znanosti iz področij fizike, elektrotehnike, aerodinamike, itd. Takih kadrov je malo, zato jih iščemo po vsem svetu. Imamo zaposlenega Kanadčana, Nemca, Italijana. Ko se enkrat z delavcem ujamemo, moramo seveda poskrbeti da kadra, v katerega smo toliko vlagali, ne izgubimo. V 25-letni zgodovini so podjetje zapustili le štirje zaposleni. Delavci so med seboj zelo povezani, pomemben dejavnik za motiviranost pa je tudi pošteno plačilo za dobro opravljeno delo. Marsikateri zaposleni ima višjo plačo od direktorja. Redno tudi delimo dobiček z zaposlenimi, že 13. leto zapored smo izplačali tudi božičnico in trinajsto plačo. Držim se načela da če je delavec zadovoljen, je izdelek kvaliteten. Če je delavec motiviran, je izdelek inovativen.

 

Ste tudi eden izmed ljudi, ki razmišlja zelo nekonvencionalno, je danes brez takšnega načina razmišljanja težko doseči uspešnost podjetja?

Ni težko – je popolnoma nemogoče. Pomembno je to, da je vodilni v podjetju dovolj vizionarja, da ve, kaj se bo prodajalo jutri. Največja napaka, ki jo delajo izumitelji in inovatorji, je ta, da razvijejo produkt in šele potem iščejo tržišče. Moja filozofija je ta, da vidim kaj na trgu manjka in potem to razvijemo. Produkt prilagajamo povpraševanju na trgu in ne obratno. Poleg tega sem prepričan, da si moramo cilje postavljati previsoko. Cilji morajo biti tako visoki, da so nerealni - potem pa moraš prepričati sebe in vse sodelavce, da jih je mogoče doseči.

 

 

Kakšna je prihodnost zračnega prometa in kako Vi ocenjujete tehnološki razvoj ter spremembe na področju letalstva?

Prihodnost celotnega svetovnega transporta je v zraku. Že nekaj časa se s sodelavci pogovarjamo o ideji osebnega transporta za problem dnevnih prometnih konic v velikih mestih. V dobri uri je namreč treba čim hitreje zjutraj prepeljati milijone ljudi iz predmestnih naselij v službe v center mesta in popoldne nazaj. Avto seveda odpade, že zdaj so v večjih mestih zastoji ob konicah nepredstavljivi. Podzemne železnice vedno bolj tudi, rešitev je zrak. To bo v bodoče zelo velika tržna niša. Na tem področju je seveda edini sprejemljivi pogon električni, ki se je že izkazal v letalu Taurus G4. Če želimo, da ta ideja masovno uspe in je učinkovita ter prejemljiva za vsakogar, moramo človeka »sneti« na njegovem domu, na primer v osmem nadstropju predmestnega bloka ter ga dostaviti v službo v petinštirideseto nadstropje stolpnice, kjer dela v centru mesta. Tovrstna individualizacija je prihodnost masovnega javnega transporta.

 

Skozi vse povedano, bi lahko rekla, da živite svoje sanje.

Če bi sam danes na novo ustanavljal podjetje, bi se prav gotovo vrgel v razvoj inteligentnih električnih omrežij. Če bi se lahko pri energiji obnašali kot z internetom, da bi brez težav premikali sončno energijo z osončene strani planeta na tisto v temi, bi rešili vse energetske težave. Energija, ki jo sonce vrže na osončeno polovico zemlje v eni sami minuti, zadošča za energetske potrebe celotnega človeštva za eno leto- in to gre v nič. Veter gre v nič, voda gre v nič, na drugi strani pa uničujemo našo naravo s fosilnimi gorivi. Imamo tudi dovolj skladiščene energije, zlasti ko je ne rabimo, v milijonih telefonov, prenosnih računalnikov... Ko je ne potrebujemo, bi jo lahko posodili ali preselili drugam. Naše podjetje je energetsko povsem neodvisno in če jutri prerežejo kable, imamo energijo doma.

 

 

Kaj kot uspešen podejtnik svetujete mladim, ki se odločajo za pot podjetnišva, pa si ne upajo narediti odločilnega koraka?

Prvi korak je seveda težek in v sedanjem času tudi zelo negotov. Žal je v tem trenutku pot v podjetništvu v Sloveniji skoraj onemogočena, zato predlagam ambicioznim mladim, ki bi se radi lotili »Podjetništva« z veliko začetnico, da ne izgubljajo časa in se ne obremenjujejo z našim podjetništvu nenaklonjenim okoljem. Najbolje, da čim prej zberejo denar za letalsko karto in začnejo svojo podjetniško pot v tujini - tam, kjer vedo kaj je podjetništvo in kako se ga razvija ter spodbuja.

 

Celoten intervju si preberite v tiskani izdaji revije Moja Slovenija.

 

Besedilo: Vanesa Kovač

Foto: arhiv Pipistrel

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev