Maša Brinar – Slovenka na Tajvanu

Maša Brinar doma iz Koroške, se je nekaj mesecev nazaj odločila, da bo sledila svoji ljubezni do kitajskega jezika. Maša je poliglot, govori angleški, nemški in italijanski jezik, kitajščina pa zanjo predstavlja še posebno strast. Tako se je odločila za študij kitajskega jezika na Tajvanu. Zdaj tam pridno študira in se uči novih pismenk ter besed. Kot je za Kitajsko značilno pije veliko čaja, njen najljubši je mlečni čaj z biseri. Pogovarjali sva se o življenju na Tajvanu, o domovini in načrtih za prihodnost.

 

 

Kako je potekala pot od odločitve pa do dejanskega odhoda na Tajvan?

Reči moram, da sem vse skupaj prepustila naključju. Ob pisanju diplomskega dela v preteklem študijskem letu, katerega tematika so bili otok Tajvan, Tajvanci, njihovi potovalni trendi v primerjavi s potovalnimi trendi Slovencev itd., pod mentorstvom mag. Barbare Gunčar, profesorice Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana, Višje strokovne šole, kjer sem študirala smer gostinstvo in turizem, sem našla veliko različnih informacij, med njimi tudi informacijo o štipendiji za študij na Tajvanu, za katero sem izvedela s spletne strani »Tajvanskega raziskovanega centra.« Reči moram, da sem imela izredno srečo, saj sem bila po oddani prijavi najprej uvrščena le na čakalno listo za dobitnike štipendije. Konec junija pa so mi s Taipei Wirtschafts und Kulturbüro z Dunaja sporočili, da sem prejela štipendijo, saj se je eden od kandidatov odpovedal štipendiji. Tako se je pričela moja pustolovščina od častne podelitve štipendije ob odlični večerji na Dunaju v eni od tajvanskih restavracij v mesecu juliju do vkrcanja na letalo v septembru.

O tem kako je živeti na Tajvanu, v čem se razlikuje od Slovenije, pa čeprav je le malce večji, kaj pogreša in kaj ji je všeč, kakšne načrte ima za naprej, si preberite v decembrski reviji Moja Slovenija 2013.

 

Besedilo: Vanesa Kovač

Foto: Maša Brinar