Pravičnik med narodi izpod Triglava

V Radovljici so letos počastili spomin na rojaka Uroša Žuna. Najprej v kontekstu Svetovnega dneva spomina na holokavst, ko je bila na njegovi rojstni hiši na Linhartovem trgu 14 odkrita spominska plošča. Za tem, v začetku marca, ob 110. letnici rojstva. Tedaj sta bili v Linhartovi dvorani po predvajanju dokumentarnega filma režiserja in scenarista Eda Žitnika, Pravičnik, osvetljeni Žunova življenjska in karierna pot.

 

 

Uroš Žun se je proslavil v začetku leta 1941, ko je, po funkciji obmejni policijski komisar v Mariboru, dovolil skupini 16 judovskih deklet, ki so pribežale iz Avstrije (takrat že zasedene od Nemčije) vstop v državo. Za to se je odločil kljub ukazu svojih predpostavljenih v Beogradu, »Takoj vrniti. Ukaz nemudoma izvršiti«. On pa je begunkam samoiniciativno omogočil kontakte za njihovo rešitev. Vsa skupina se je srečno prebila v Palestino.

Žun se je kmalu po nemškem napadu na Jugoslavijo, aprila 1941, umaknil v Zagreb, za tem v Sarajevo, nazadnje v Trst. Opremljen s ponarejenimi dokumenti je srečno preživel vojna leta. Po vojni se je, poliglot in po izobrazbi pravnik, posvetil pedagoškemu delu. Rešena judovska dekleta, med tem že matere, nekatere tudi babice, nanj niso pozabila. Po dolgotrajnem iskanju podatkov so sprožile zanj postopek za podelitev visokega priznanja izraelske države Pravičnik med narodi, in v tem uspele. Žun, do sedaj šesti Slovenec, ga je prejel posthumno, leta 1987.

Pogumno dejanje nekdanjega policijskega komisarja je pri nas padlo v pozabo. Slovenska javnost se z njim srečala leta 2000, ko je bila postavljena v Ljubljani impresivna razstava Vizumi za življenje, z domicilom v Švici. Le ta govori o humanosti, pogumu ter iznajdljivosti ca 20 diplomatov ter državnih uradnikov različnih držav, ki so nudili v težkih okoliščinah pomoč Judom in drugim preganjancem nacizma. Poznavalcem tega žalostnega poglavja evropske zgodovine so njihova imena, kot Carl Lutz, Raoul Wallenberg, Aristides de Sousa, Feng Shan Ho, Angelo Rotta itd, znana. Na razstavi je med ostalimi protagonisti predstavljen tudi Uroš Žun. V poročanju tujih medijev z ljubljanske razstave je dobil Žun vzdevek »Slovenski Paul Grüninger« (švicarski policijski komandant, ki je reševal judovske begunce, za kar je bil s takojšnjim učinkom odpuščen).

Pomen dejanj teh mož ostaja brezčasen. Slednje je motiviralo pisca pričujočega prispevka za angažiranje pri organiziranju razstave Vizumi za življenje v Ljubljani. Vodila ga je misel, da mora tudi slovenska javnost spoznati njeno neminljivo sporočilno vrednost.

Za konec, še zanimivost. Zimske razmere ob postavitvi plošče v srcu Radovljice so narekovale, da je bil napis na njej samo izklesan. Čim nastopijo toplejši dnevi, je bilo tedaj rečeno, bo zadoščeno tudi simboliki, tako, da bodo o Žunu in njegovi humanosti, izkazani v težkih časih, govorile pozlačene črke. To hvalevredno potezo je meseca julija udejanjila Občina Radovljica.

 

Besedilo in foto: Ivan Martelanc