PREDSTAVITEV: prof. Franc Copf

Kirurg in izumitelj

Vedno bolj sem prepričan, da majhni narodi niso majhni zaradi svoje maloštevilnosti, ampak prej zato, ker se med seboj radi prepirajo in ker prezirajo pomembne dosežke sposobnih posameznikov in skupin, ki niso pogodu zdaj tej, zdaj oni oblasti. Pri tem se ne ozirajo na to, da bi te dosežke še kako potrebovali za krepitev svoje samozavesti in ne nazadnje tudi za golo preživetje v konkurenčnem svetu. Eden takšnih, v svetu znanih in uveljavljenih posameznikov, doma pa skoraj prezrt je tudi prof. Franc Copf, strokovnjak za kostno kirurgijo in večkratni doktor.

 

Franc Copf

 
Med domom in svetom

Francev rod po očetovi strani izhaja iz Šmarja pri Jelšah, po materini pa s Ptuja. Franc je bil rojen v Varaždinu (1931), saj se je njegov oče, po poklicu oficir in specialist za eksplozive, z družino večkrat selil po (pra)stari Jugoslaviji. Zato je tudi Franc obiskoval osnovno šolo v Kragujevcu, gimnazijo pa na Ptuju in v Mariboru. Medicino je študiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, specializacijo pa je opravil v Mariboru in Ljubljani. Staršem Copf so se rodili trije sinovi, vsi zelo uspešni in prodorni, vsak na svojem področju. Dva brata sta zelo uspešna podjetnika v Kanadi.

Prof. Franc Copf je svojo poklicno pot začel v Mariboru na splošni kirurgiji in plastiki. Od tam je leta 1965, po posredovanju redovniške medicinske sestre Marije, odšel v Švico. Že prej, leta 1962, mu je ameriška Fordova fundacija ponudila štipendijo za študij kirurgije v Detroitu, ki pa je zaradi oviranja tedanje oblasti ni mogel izkoristiti. V Švici je najprej služboval v Grenchenu pri Baslu in zatem v Zürichu-Uznachu. Leta 1967 je postal vodja zasebne klinike v St. Moritzu in istočasno nadzorni zdravnik okrožne bolnišnice v Samedanu.

Leta 1971 se je na povabilo prof. Benedika, profesorja na ljubljanski kirurgiji, za tri leta vrnil v Slovenijo. Pomagal naj bi ustanoviti kliniko za kostno kirurgijo na Jesenicah in postal naj bi profesor kirurgije na ljubljanski medicinski fakulteti. Vendar so se razmere po Kavčičevem obdobju zanj zopet obrnile na slabše. Zato je znova odšel v tujino, to pot v Nemčijo v Stuttgart, kjer je med drugim ustanovil zasebno kliniko, v kateri je delalo več kot 40 ljudi.

 Franc Copf

 
Tudi otroci po očetovih stopinjah
 
Zaradi težke bolezni in številnih operacij so kliniko zaprli. Njegov starejši sin Fran Copf, dr. med., nevrolog in nevrokirurg, je ustanovil novo kliniko za vertebralno (vretenčno) kirurgijo, ki je bistveno večja od očetove. Tudi mlajši sin Peter je doktor medicine s specializacijo iz ortopedije v Tübingenu. Njegova žena je doma iz Firenc, kamor se je naselil z družino in kjer dela kot ortoped. Dr. Peter Copf nadaljuje očetovo delo na univerzi v Firencah ter drugih evropskih in svetovnih univerzah. Hči Desiree je prav tako študirala medicino na univerzi v Tübingenu in sedaj vodi podjetje Copf-Bionic v Ludwigsburgu blizu Stuttgarta. V vseh pogledih zastopa svojega očeta, poleg tega pa se uspešno uveljavlja kot slikarka. Nemalo zaslug za prodorno moževo kariero in kariere treh otrok ima tudi gospa Ernestina Copf, biologinja po poklicu, ki je nedvomno zaslužna tudi za to, da otroci lepo govorijo slovensko, ne da bi obiskovali slovensko šolo.

Poklicna pot prof. Copfa

V svoji poklicni karieri je prof. Copf največ svoje strokovne pozornosti posvetil kostni kirurgiji, oziroma točneje, težavam, ki jih imamo ljudje s sklepi, predvsem s kolki in prstnimi sklepi na rokah. Strokovna javnost ga pozna zlasti kot izumitelja prve bionične endoproteze kolka (1979) in kot odkritelja hidrodinamičnega subsistema v satasti kosti (1989).

Proteza 

 
Bionična endoproteza kolka

Nepoznavalcem tega področja medicine je pravzaprav zelo težko ali celo nemogoče razumljivo pojasniti izjemno poglobljeno in natančno preučeno delovanje silnic in tokov, ki so na delu pri delovanju in obremenjevanju kolka. Dejstvo je, da je prof. Copfu na osnovi teh poglobljenih analiz uspelo izdelati kolk, ki predstavlja pravo revolucijo v kirurgiji kolka. Ta svoj izum prof. Copf še naprej izpopolnjuje – razvil je že tretjo generacijo umetnega kolka iz titana, za katero je značilno, da je bistveno krajša in lažja od prejšnjih dveh. Velika in morda najpomembnejša prednost njegovega kolka je v tem, da ga po vstavitvi ni treba več menjati, tako kot to velja za mnogo večje klasične proteze, ki jih še vedno pogosto vgrajujejo pri nas in v svetu. Tudi komplikacij, kot je razmajanje (najhujša komplikacija), ki se rade pojavijo pri umetnem kolku, pri njegovi novi »physiohip« protezi ni več. Proteza se dobesedno sama vraste v kost.

 Proteza

 
Zato ne preseneča, da se kirurgi po svetu vse pogosteje odločajo za Copfovo protezo, posebej še to velja za Nemčijo in Rusijo. Po njegovih izračunih bodo Nemci s tem prihranili najmanj eno milijardo evrov letno. Če se splača Nemcem, bi se moralo tudi nam Slovencem. Kot pove prof. Copf, jih v Sloveniji za sedaj vgrajuje samo dr. Pišot v Valdoltri, zaenkrat še kolke druge generacije, od julija naprej pa naj bi začeli vgrajevati tudi kolke tretje generacije. Copfova proteza, zaščitena z mednarodnim patentom, se odlično integrira v naravno strukturo kosti na temelju principa fiziološkega poteka silnic, ki jih je odkril prof. Copf.

Uspešnemu delu sledijo priznanja

Profesor Copf je doktor medicine in doktor znanosti ter je doslej napisal že več kot sto strokovnih razprav in knjig, največ v nemščini, nekaj pa tudi v slovenščini in ruščini. Posebej velja omeniti dve knjigi Knochen als dynamisches Prinzip (Kosti kot dinamični princip) s podnaslovom Neue hydrodynamische Aspekte zur Implantationschirurgie (Novi hidrodinamični aspekti v implantacijski kirurgiji) in Bionic-Workshop, Bistra/Slowenien, 30./31. maj 2003. Pisal je tudi o širših (ekonomskih) vidikih medicine in zdravstva.

Za svoje delo je doslej prejel že številna priznanja in nagrade, največ nemških, pa tudi v Avstriji in Ukrajini. Najbolj ponosen je na odlikovanje s križcem za zasluge Das Verdienstkreuz prvega razredu na traku, ki ga je 19. februarja 2003 podpisal nemški predsednik Johannes Rau.

Zaveden Slovenec

Izkazal se je tudi kot zaveden Slovenec, saj je skupaj s prof. Juhantom ustanovil Slovensko-nemško društvo pri ministrstvu za znanost in kulturo v Stuttgartu. Skupaj z ženo Ernestino zaslužena upokojenska leta preživljata na Bledu, vendar daleč od tega, da bi mirovala. Prof. Copf še naprej ostaja v živahnih stikih s kolegi iz stroke, v posameznih zahtevnejših primerih pa se kot velik strokovnjak in človekoljub z nasveti vključuje tudi v zdravljenje.

 

Tomaž Štefe

Foto: osebni arhiv Franca Copfa

Podobne teme: