17 Aug, 2018
12:50:40

Planica - snežna kraljica

Planica - snežna kraljica

Le kateri Slovenec ne pozna Planice? Ta dolina pod Poncami vsako leto privablja številne vrhunske smučarske skakalce ter ostale športne navdušence iz celega sveta, saj poleg smučarskih poletov predstavlja tudi prvovrstni slovenski in svetovni zimski športni praznik.
 

Planica


 


 
Planica je prvo skakalnico dobila že pred letom 1930. Vendar pa so v takratni jugoslovanski zimsko-športni zvezi s sedežem v Ljubljani, v okviru katere je deloval tudi Stanko Bloudek, razmišljali o večji skakalnici, ki bi omogočala tudi rekordne polete. Primeren teren so našli v Planici, sledili so razni zapleti, tako da sta minili skoraj dve leti od sklepa o veliki skakalnici do celovite realizacije. Prvo mednarodno tekmovanje na planiški skakalnici je potekalo marca 1934. Na tekmi, kjer je tekmovalo 14 skakalcev z Norveške, iz Avstrije in Slovenije, je zmagal Birger Ruud. Po tekmi so skakalci nadaljevali z najvišjega zaletišča in Ruud je na svoj 23. rojstni dan dosegel planiški in svetovni rekord - 92 metrov. Že od samega začetka so bili smučarski skoki v Planici velika atrakcija tudi za gledalce, saj se jih je že na prvem mednarodnem tekmovanju zbralo kar štiri tisoč. Slava Planice se je širila po vsem svetu, Bloudek, konstruktor in graditelj prve velikanke, pa je skakalnici dodal še eno novost - zaradi mehkega snega jo je kemično prepariral in »izumil« tisto, kar pozneje poznamo kot snežni cement.

Prvi polet prek 100 metrov

Leta 1936 je Avstrijec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu poletel prek sto metrov. Zaradi druge svetovne vojne in neuspešnih poskusov priprav skakalnice za skoke v Planici vse do leta 1954 ni bilo tekem. Po vojni je bilo treba zelo temeljito obnoviti skakalnico in Bloudku s sodelavci je to tudi uspelo, še vedno pa ni bilo dovoljenja FIS za tekmovanje na skakalnici, ki je za tedanje razmere bila seveda že letalnica.

Nova velikanka

Po vojni in Bloudkovi smrti sta njegovo vizijo nadaljevala brata Lado in Janez Gorišek, ki sta naredila načrte za novo velikanko, za katero so lokacijo izbrali malo naprej od obeh tedanjih osrednjih skakalnic (90 m in 120 m), v smeri proti Tamarju. Že od začetka pa je bila letalnica projektirana tako, da bi jo lahko brez velikih težav tudi povečevali. V okviru združenja KOP (Kulm - Obersdorf - Planica) so marca 1969 pripravili prvo mednarodno tekmovanje na novi velikanki. 90.000 gledalcev, ki so si ta izjemni dogodek ogledali v treh dneh, pa so navduševali svetovni rekordi takratnih skakalnih šampionov Wirkole (156 m in 160 m), Raške (156 m in 164 m) in Manfreda Wolfa s 165 m.

Prvi polet prek 200 metrov

Od prvega svetovnega prvenstva v poletih leta 1972 je Planica gostila še tri svetovna prvenstva, dve tekmi za svetovni pokal v poletih in dva tedna poletov. Od leta 1974 do 1994 skupno sedem. Vrhunec pa je Planica doživela leta 1994 kot gostiteljica svetovnega prvenstva v poletih, ko je Finec Toni Nieminen z 203 m kot prvi človek preskočil novo magično mejo 200 m, njegov uspeh pa je še nadgradil Norvežan Espen Bredesen, ki je z 209 m postavil novi svetovni rekord.

Leta 1997 slavil Primož Peterka

Finalna prireditev svetovnega pokala 1997 je bila v znamenju velikanskih težav zaradi pomanjkanja snega in izredno toplega vremena. Kljub temu je organizatorjem uspelo dobro izpeljati prireditev. Več kot sto tisoč gledalcev pa je v treh dneh videlo dva nova neuradna svetovna rekorda Norvežanov Espena Bredesena z 210 m in Lasseja Ottesena z 212 m. Takratni veliki zmagovalec prireditve pa je bil slovenski skakalec Primož Peterka, ki je zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala in še v posebni kategoriji za polete.


 

 Romoren

 
Do sedaj največ 239 metrov!
 
Aktualni nosilec svetovnega rekorda je še vedno Bjørn Einar Romøren, ki je leta 2005 poletel 239 m in pristal na nogah. Morda pa ta pade že letos. Prepričajte se na lastne oči! Dobrodošli v Planici 19. in 20. marca.

Vsak pravi Slovenec naj bi obiskati vsaj tri stvari v naši deželi - Triglav, Postojnsko jamo in Planico.
 

MJ


 

 

»Pridite vsi v Planico!«


Tako nas spodbuja eden izmed avtorjev knjige Planica, Drago Ulaga. Planica, ki že dolga desetletja v svet prinaša glas o Sloveniji, je znova pred izzivi in težavami. V Planici se je konec januarja podrl del tribun, projekt izgradnje modernega nordijskega centra pa stoji. Kljub temu organizatorji na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo v Planici od 19. do 22. marca, pričakujejo nov svetovni rekord. Ob 40. obletnici letalnice organizatorji v dolini pod Poncami pričakujejo polet čez 245 metrov. Planico naj bi konec marca obiskalo prek 55.000 gledalcev.

 

Planica

 
Planica omogoča polete prek 245 metrov

Drago Bahun, predsednik organizacijskega komiteja planiških tekmovanj, meni, »da je nastopil čas za nov svetovni rekord, ki ga letos pričakujemo«, Jelko Gros, vodja planiških tekem, pa je celo napovedal morebitna rekorderja: v tem trenutku sta tega sposobna Avstrijec Gregor Schlierenzauer in Švicar Simon Ammann. V obdobju od 1934 do 2005 je bilo po podatkih organizacijskega komiteja Planica postavljenih 67 svetovnih rekordov: 12 svetovnih rekordov na stari Bloudkovi velikanki in 28 svetovnih rekordov na novi velikanki bratov Gorišek.

Letošnja Planica težka 1.600.000 evrov

Planica se navadno srečuje s pomanjkanjem snega. Takrat si organizatorji pomagajo z umetnim zasneževanjem s snežnimi topovi, veliko ljudi pa prostovoljno pomaga pri pripravi zahtevne skakalnice. Letos je snega dovolj, zato so ga že prenehali izdelovati, zaradi česar bo manj stroškov. Se pa organizatorji letos prvič, zaradi posledic svetovne ekonomske krize, srečujejo s težavami pri pridobivanju sponzorjev, čeprav zaradi izjemne medijske izpostavljenosti v Sloveniji in tujini s tem v preteklosti niso imeli težav.

Svetovno prvenstvo leta 2010 pod vprašajem

Vlada se je zavezala, da bo obnovila planiške skakalnice v slogu sodobnega nordijskega centra. Obnova bo stala okrog 100 milijonov evrov, gradnja infrastrukture pa bi naj bila zaključena leta 2013. Kljub temu se v Planici srečujejo že s težavami pri pripravi svetovnega prvenstva naslednje leto. Zataknilo se je pri odkupu zemljišč, zato dela spomladi ne bodo stekla. »Na tej infrastrukturi ni možno izvajati ne prireditev ne treningov,« opozarja član organizacijskega komiteja Planica Primož Finžgar.

O Planici tudi otroci

Planica privablja tudi veliko otrok in mladih, organizatorji pa skušajo simpatijo do Planice spodbuditi tudi s posebnim spremljevalnim programom v tednu prireditve in natečajem. Ministrstvo za šolstvo in šport in organizacijski komite Planica 2009 letos že tretje leto zapored razpisujeta likovni natečaj Planica in otroci. Zmagovalni plakat bo častno predstavljal Planico po slovenskih osnovnih šolah, ostali plakati pa bodo na ogled na posebni razstavi. Tudi letos bodo v Planico pripeljali avtobuse iz cele Slovenije, in sicer iz tistih osnovnih šol, ki bodo po oceni strokovne komisije izdelale najboljše plakate, zmagovalno šolo pa bo po koncu prireditve, v četrtek 19. marca, čakala nagrada. Lani se je v projekt vključilo več kot 70 osnovnih šol, organizatorji pa so skupaj s sponzorji v Planico pripeljali več kot 5000 otrok.

Skok v zgodovino

V Olimpijskem športnem centru Planica je Muzej športa iz Ljubljane uredil sobo utemeljiteljev in razstavo o razvoju smučarskih skokov in poletov, pripravil pa je tudi fotografsko razstavo dobitnikov olimpijskih medalj pred osamosvojitvijo Slovenije. Aleš Fevžer s fotografijami predstavlja dobitnike medalj slovenskih športnikov na olimpijskih igrah od leta 1991, v sobi rekorderjev pa so predstavljeni največji dosežki Planice. Vsak rekorder je zabeležen poimensko, s fotografijo in dolžino skokov. Več informacij: Olimpijski športni center Planica, Rateče 167, 4283 Rateče - Planica, www.osc-planica.si.

 

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev