26 May, 2018
12:48:18

TEMA MESECA: Pisanice na Slovenskem

Po besedah Dušice Kunaver sodijo slovenske pisanice med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, na Štajerskem pisanke, v Prekmurju in Porabju jih poznajo kot reménke, remenica rečejo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pierha pa je ime zanje v Beneški Sloveniji. Prekmurske remenice in škrabanke, brkinski pirhi, adlešiške pisanice in belokranjske drsanke so poznane že stoletja, skrivnosti njihove izdelave se prenašajo iz roda v rod. Etnološko zbirko pa dopolnjujejo tudi novi načini izdelovanja, med njimi prebadanje jajčne lupine, kar je značilnost vrhniških pirhov.



 
Pomen velikonočnega jajca

Jajce je indoevropski pomladni simbol, podoba novega življenja in rodovitnosti. V krščanstvu velikonočno jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, tudi kaplje njegove krvi ali rane, in je šele nekaj stoletij del posvečenih velikonočnih jedi - žegna. Na Slovenskem se je poslikavanje jajc uveljavilo konec 18. stoletja.


»Sad se vidi, sad se zna ...«

Velikonočna jajca so bila sprva le v rdečih in rjavih barvnih tonih, kar je razvidno tudi iz imen, ki jih zanje uporabljajo v slovenskih pokrajinah. Kasneje so izdelovalci začeli uporabljati tudi druge barve in razvila se je bogata umetnost. Po besedah Dušice Kunaver slovenske pisanice spadajo med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Nekoč so rdeče pisanice mlada dekleta podarjala fantom kot izraz ljubezni, pa tudi razočaranja, užaljenosti in zbadljivosti. Nanje so zapisale svoje misli in jih fantom predale na veliko soboto ali velikonočni ponedeljek, ko so je razvedelo, »koji koga rad ima«, kot se nadaljuje besedilo belokranjskega kola, ki so ga plesali ob predaji pirhov.

Barvanje z naravnimi barvili

Danes se za barvanje velikonočnih pirhov, kljub pestri izbiri sintetičnih barvil, znova uveljavljajo naravna barvila, kot so to počele naše babice. Morda je najbolj razširjeno barvanje jajc v čebulnih olupkih, ki pirhe obarvajo v oranžno-rdeče. Rumene odtenke dobite z barvanjem s svetlimi čebulnimi listi, kumino, kamilicami, ognjičem, modre odtenke z borovnicami, črnim ribezom in rdečim zeljem, zeleno bodo jajca obarvali listi peteršilja, breze, koprive ali špinače, naravno rdeče barvilo pa dobimo iz rezin rdeče pese, malinovega sirupa in brošča. Maline ali črni ribez pa jajca obarvajo lisasto in marogasto.

Adlešiške pisanice

Izdelava adlešiških pisanic je v Beli krajini poznana že 150 let. Postopek izdelave takšne pisanice traja do dve uri in pol. Adlešiške pisanice so v značilnih barvah - rdeči, beli in črni, z motivi Kolpe (upodobljenimi z vijugami) in krajev ob njej, srčkov in rožic. Tiste površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarvane, zaščitijo z voskom. Pri pisanju nanje uporabljajo posebno pisalo, imenovano pisalka, belokranjski pisač ali cvek, pri katerem je na eni strani lesenega držala pločevinast lij, v katerega vložimo vosek, ki se stopi nad plamenom sveče. Tako popisana surova jajca so skuhali v naravnih barvilih, za večbarvna jajca so postopek ponavljali, barvali so od svetlejših do najtemnejših odtenkov. Na koncu so jih premazali s »špehom« ali oljem, da so se bolj svetila.

Belokranjske drsanke


 

Jajca se v olupkih rdeče čebule kuhajo skoraj dve uri, kar povzroči dolgo obstojnost jajca. Jajca se osušijo, potem pa se z nožem nanje drsajo motivi, zato takšno pisanico imenujemo drsanka. Motivi na teh pirhih so različni, upodabljajo se predvsem verski in motivi iz narave, velikokrat pa so na jajcih tudi napisi. Drsanka ima na obeh straneh jajca osrednji prostor, namenjen glavnemu motivu. Tehnika je značilna za območje Metlike.

Prekmurske remenice

Remenice ali remenke najdemo v Prekmurju, kjer beseda remen pomeni rdeč. Tudi tukaj je značilna batik tehnika, pisanje z voskom, ki mu sledi barvanje. Za pisanje z voskom uporabljajo enak pripomoček kot v Beli krajini, le da ga v Prekmurju imenujejo trajtar ali klükec. Tudi tu so v uporabi tri barve - črna, rdeča in bela.

Med motivi prevladujejo predvsem abstraktni okraski z geometričnimi tvorbami, na današnjih remenicah pa vse pogosteje cvetlični motivi.

Prekmurska škrabanka

V Prekmurju poznajo tudi škrabanke - pisanice, ki jih krasi izpraskan motiv. Pisanice najprej pobarvajo z živimi barvami, naredijo proge, nato na jajce narišejo črne proge, tokrat križajoče se na barve. Z ostrim nožem nato izpraskajo motiv na črne proge. Uporabljeni motivi na škrabankah so največkrat rastlinski, pa tudi različni napisi.

Brkinski pirh

Brkinski prih, tako kot belokranjska drsanka, sodi v skupino praskank. Postopek izdelave je podoben, od belokranjskih drsank pa se razlikujejo motivi. Upodobljeni so predvsem nageljni, srčki, golob ali lastovka z vejico v kljunu, jadrnica, pa tudi nabožni motivi, kot so velikonočno jagnje, goreče srce in napisi IHS in »Veselo veliko noč«.

Tarčmunski pirhi iz Benečije

Milko Matičetov poroča o tarčmunskih pirhih iz Beneške Slovenije, ki so posebni zaradi svoje motivike, saj so upodobljeni predvsem živalski motivi z domačega dvorišča: petelinji boji, vrnitev lastovk, lisica ... Beneškoslovenski pirhi so stari čez sto let, danes pa jih hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.

Čebulni pirhi

Barvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je ohranjena in priljubljena tehnika v Sloveniji še danes. Na surovo jajce namestimo rastlino, najpogosteje se uporabljajo deteljica, cvetovi in različne trave. Da se med kuhanjem rastlina ne premakne, je treba jajce dobro oviti v gazo, nekoč pa so uporabljali kar ženske najlonke. Po kuhanju se na mestu, kjer smo postavili rastlino, jajce ne obarva in ohrani naravno barvo.
 
Vrhniški pirhi

Vrhniški pirhi so izdelani s prebadanjem jajčne lupine. Leta 1995 je ime patentiral Franc Grom, inovator in izdelovalec, ki je prva tovrstna umetniško oblikovana jajca izdelal leta 1993. Grom pirhe prebada z diamantnimi konicami, zelo kakovostnimi jekli in podobnim. Posamezen pirh ima vse od 700 do 17.000 luknjic, izdelovanje takšnega pirha pa je zelo zahtevno. Grom jih je izdelal prek 200, dvakrat toliko pa jih je, mnogokrat tik pred koncem izdelave, zdrobljenih končalo v smeteh. Motive Franc Grom išče v aktualnih družbenih dogodkih - tako jajca nosijo simbol svetovnega nogometnega prvenstva, fosilov, Jurskega parka ali metliškega jurjevanja, pa tudi iz slovenske etnološke zapuščine. Tako so na vrhniških pirhih med drugimi upodobljeni tudi motivi nageljnov in klekljane čipke. Slovensko posebno izdelavo pirhov so si lahko ogledali tudi v tujini - v Sydneyju, Los Angelesu, Trstu, na Dunaju in Japonskem.

Patricija Virtič

 
Viri: www.vrhnika.si; Milko Matičetov: Zbirka 25 pirhov s Tarčmuna v Benečiji 1906; Neža Romih: Delajmo pirhe; Dušica Kunaver: Pisanica rdeča; Andreja Brancelj Bednaršek: Belokranjske pisanice; Vlasta Koren: Etnografija Pomurja.

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev