Pregled dogodkov v septembru 2006
Pomnik v Črenšovcih kot simbolna vez vseh slovenskih izseljencev – Z odkritjem in blagoslovom pomnika vsem slovenskim izseljencem pri farni cerkvi ter proščenjsko mašo, ki jo je vodil novi murskosoboški škof ordinarij msgr. dr. Marjan Turnšek, so v nedeljo, 10. septembra 2006, v Črenšovcih sklenili tradicionalno prireditev Teden duhovnosti in kulture, ki je bila od 2. do 10. septembra pod naslovom Naši izseljenci. Organizatorji so bili Zavod svete Družine v sodelovanju z občino Črenšovci, Svetovnim slovenskim kongresom in Rafaelovo družbo. Slavnostni govornik je bil predsednik prve slovenske vlade in poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle.
Bajuk kandidat za Evropejca leta – Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je med kandidati za Evropejca leta, to je za nagrado, ki jo vsako leto po izboru bralcev podeljuje bruseljski tednik o evropskih zadevah European Voice. Kot razkrivajo v zadnji številki objavljene nominacije, je Bajuk predlagan za dosežkarja leta 2006, ker je Sloveniji kot prvi novi članici Evropske unije uspel zagotoviti zeleno luč za vstop v evro.
Novi biometrični potni listi – Slovenija je začela izdajati potne liste, ki bodo vsebovali biometrične podatke. Zaenkrat bo na posebnem čipu zabeležena le podoba obraza, temu pa bodo kasneje dodali še prstni odtis. Takšen dokument naj bi bil varnejši, obenem pa naj bi pospešil postopke na meji in omogočil nadaljnji obisk ZDA brez vizuma. Uvedba novih potnih listov pa ne pomeni, da bodo morali državljani sedaj nujno zamenjati stare potne liste, saj bodo ti ostali v veljavi do izteka roka veljavnosti.
Spori med predsednikom Drnovškom in vlado kalijo mednarodni ugled Slovenije – Med predsednikom vlade Janezom Janšo oziroma vlado in predsednikom RS Janezom Drnovškom prihaja do vse večjih nesoglasij. Drnovšku vlada očita, da negospodarno ravna z denarjem in da je že porabil sredstva za letošnje leto (predvsem za sporna in Sloveniji nekoristna potovanja, za obiske raznih gurujev in nepotrebnih visokih obiskov v Sloveniji). Po drugi strani se predsednik republike vede nenavadno otročje (nekateri menijo, da je to rezultat njegovega zdravstvenega stanja) in je naenkrat odpovedal vsa mednarodna srečanja, češ da nima denarja za potovanja po svetu (od finančnega ministrstva je zahteval dodatna sredstva). Povrhu vsega je pred meseci vzporedno s predsedniško funkcijo ustanovil in vodi še civilno Gibanje za pravičnost in razvoj, kar do neke mere ne gre skupaj s predsedniško funkcijo, z nekaterimi aktivnostmi pa je celo v nasprotju z ustavo. Zdaj se je predsednik Drnovšek odločil, da bo opravil samo tiste dejavnosti v Sloveniji, ki so njegova ustavna dolžnost. To so funkcija vrhovnega poveljnika Slovenske vojske, pomilostitve in odlikovanja, sprejemanje poverilnih pisem tujih veleposlanikov, imenovanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov republike, razglašanje zakonov in izdajanje listin o ratifikaciji in podobno.
Priznanje slovenski cerkvi v ZDA – Zunanji minister Dimitrij Rupel je cerkvi sv. Cirila v New Yorku ob njeni 90. obletnici podelil priznanje Urada za Slovence po svetu. V uvodnem nagovoru je minister cerkvi čestital ob jubileju in poudaril, da je njen nastanek oznanjal voljo Slovencev do ohranjanja lastne kulture in jezika ter težnjo po samostojnosti, ki smo jo dosegli 75 let kasneje. Rupel je spomnil, da je bila župnija dolgo prag, prek katerega so priseljenci stopali v ZDA in kjer so našli duhovno in gmotno podporo. Poslanstvo cerkve je preseglo sam verski značaj, saj je predstavljala tudi središče slovenske zavesti in kulture, je še dodal Rupel.
Lov za avstralskim državljanom Omanom – Nicholasa Omana poznamo iz afere Oman, ki se je odvijala sredi devetdesetih let v Sloveniji v zvezi s tihotapljenjem orožja ter kot nekdanjega častnega liberijskega konzula. Za razvpitega trgovca z orožjem, avstralskega Slovenca Nicholasa Omana, naj bi zdaj kranjsko sodišče izdalo sklep o odreditvi pripora. Oman trenutno živi v Avstraliji, v Sloveniji pa znova razmišljajo o mednarodni tiralici.
Tekma za župane slovenskih občin se je pričela – V petek, 22. septembra opolnoči, se je začelo zares – enomesečna volilna kampanja, iz katere naj bi nastalo 210 novih (ali znova izvoljenih) županov slovenskih občin ter 3390 občinskih svetnikov. V Ljubljani sta najmočnejša kandidata France Arhar (Zbor za Ljubljano), podpirajo ga pa tudi vse tri pomladne stranke SDS (Slovenska demokratska stranka), SLS (Slovenska ljudska stranka) in Nsi (Nova Slovenija), ter Zoran Jankovič, nekdanji prvi mož Mercatorja, ki ga podpirajo leve stranke in Kučanov Forum 21. Tudi v drugih slovenskih mestih pričakujejo oster boj za županske stolčke, še posebej v Mariboru.
Ob dnevu vrnitve Primorske državna slovesnost na Cerju – Državna proslava ob 15. septembru, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, je bila pri spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju nad Mirnom. Proslava z naslovom »Viharju kljubujem, ostanem!« je bila oblikovana kot sozvočje štirih elementov: ognja, zraka, vode in zemlje, popestril jo je uvodni spektakel padalcev Slovenske vojske in lipicancev. Slavnostni govornik je bilo predsednik vlade Janez Janša.
Četvorka v Guinessovi knjigi – V mariborskem Narodnem domu so podelili priznanja za dosežen Guinessov rekord v hkratnem plesanju četvorke po vsej Sloveniji, ki so ga slovenski maturanti dosegli junija letos.
Dražje dopolnilno zdravstveno zavarovanje – Pri zavarovalnici Adriatic Slovenica se je s 1. oktobrom za 4,4 odstotka povišala premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mesečna premija brez popusta znaša 4963 tolarjev (20,71 evra). Premija s popustom, ki jo priznavajo tistim zavarovancem, ki plačujejo premijo z odtegljajem od plače, pokojnine ali preko trajnika, pa od oktobra dalje znaša 4814 tolarjev (20,09 evra) mesečno. Tudi pri Triglavu so že zvišali premijo, zdaj je na vrsti le še Vzajemna … Osnovna dopolnilna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji ne ukinjajo čakalnih dob pri specialistih ali raznih drugih pregledih, kakor je to praksa pri podobnih (dodatnih privatnih) zavarovanjih ponekod drugod po svetu.
Celjski sejem – je največja gospodarska prireditev v Sloveniji. V Celju je 6. septembra svoja vrata odprl 39. Mednarodni obrtni sejem, na katerem se je predstavilo 952 razstavljavcev iz 35 držav. Trajal je teden dni, med razstavljavci pa se jih je veliko predstavilo skupinsko. Letos so se za udeležbo posebno zanimala podjetja iz Srbije.
Gostje iz Argentine v Mariboru – Potem ko so maja letos Člani Kulturno-umetniškega društva Piramida obiskali slovenske priseljence v Mendozi v Argentini in mestu podarili cepič mariborske vinske trte, so navezali stik s častnim konzulom Republike Slovenije v Mendozi Jožetom Šmonom. Ta je te dni s svojim sorodstvom na povabilo Marjane Kreitner Lozina iz Mariborske razvojne agencije in KUD Piramida prispel v Slovenijo, med drugim z namenom navezati gospodarske vezi med državama. V Mendozi živi med štiristo in petsto Slovencev, ki se srečujejo v Slovenskem domu, tam delujejo tudi štiri slovenske pevske zasedbe.
Grozljiva izkopavanja – Žrtve povojnih pobojev najdene po 61 letih – V Breznu pri Konfinu, ki je sredi gozda za Grčaricami, že več kot teden dni izkopavajo posmrtne ostanke ljudi, ki so bili tam pobiti junija 1945. Do 25. septembra so izkopali že 60 trupel, bilo pa naj bi jih okoli 200.
Evropski praznik judovske skupnosti tudi v Sloveniji – Judovska skupnost v Sloveniji naj bi štela le 145 članov, kultura, ki jo predstavlja, pa je v Sloveniji že stoletja. Sicer pa predvidevajo, da je judov v Sloveniji od 500 do 1000, le da se nočejo tako opredeliti.
Vodilni svetovni vremenoslovci v Ljubljani – V Ljubljani je potekal simpozij vodilnih svetovnih vremenoslovcev. Prek 400 strokovnjakov iz 34 držav je Ljubljana gostila 4 dni.
Dinozavri v Sloveniji – Ostanki pripadajo srednje veliki rastlinojedi živali.
To je prva najdba dinozavra na Štajerskem – fosile so odkrili v zgornjem delu sive plasti kamnoloma Lipa pri Stranicah.
Dnevi evropske kulturne dediščine – V Sloveniji so od 23. do 30. septembra predstavljali dediščino gradov, utrdb in mestnih obzidij. V evropskem prostoru je bilo to doseženo z vpeljavo Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so se po letu 1984 razvili iz zamisli Sveta Evrope (SE), da bi bilo dobro k angažiranemu odnosu do vrednot preteklosti spodbuditi čim več prebivalstva vseh evropskih držav.
Rožančeva nagrada pisatelju Jančarju – Dobitnik letošnje nagrade Marjana Rožanca je pisatelj Drago Jančar iz Maribora za knjigo z naslovom Duša Evrope. Nagrada za najboljšo esejistično zbirko gre tako v njegove roke že tretjič .
Svetovni dnevi slovenske literature – Na 50 univerzah po svetu bodo med 20. in 25. novembrom potekali Svetovni dnevi slovenske literature. »To bo največji tovrstni projekt doslej,« je na novinarski konferenci povedala predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah Alojzija Zupan Sosič. V tem obdobju se bo tujemu občinstvu in tamkajšnjim študentom na slovenističnih študijskih programih predstavilo 40 sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev z najkakovostnejšim literarnim opusom.
Vino tudi na Japonsko – Danilo Steyer iz Plitvice blizu Apač velja za enega najprodornejših slovenskih vinarjev, njegova vina Steyer najdemo ne le v številnih uglednih domačih gostinskih lokalih, temveč tudi tujih – v sosednjih državah pa vse do Švedske, prodaja jih celo na daljno Japonsko.
Brnik z višjim kontrolnim stolpom – Oktobra je na brniškem letališču začel rasti nov kontrolni stolp, visok bo skoraj 100 metrov ali trikrat več od sedanjega.
Američani Luki Koper – Evropsko pristanišče Luka Koper, natančneje slovenska carina, je dobila dragoceno ameriško darilo. Ob vhodu v pristanišče je te dni začel delovati nov sistem za zaznavo radioaktivnega tovora. Zajeten sistem naprav, vreden milijon dolarjev, je naši državi prijazno podarila in tudi postavila ameriška vlada.
Nova knjiga o aleksandrinkah – Knjiga Marjana Tomšiča z naslovom Južni veter je že drugo avtorjevo delo, v katerem se posveča tematiki aleksandrink oziroma »Egipčank«, slovenskih žensk, ki so največkrat kot dojilje in guvernante s trebuhom za kruhom odhajale v Egipt, doma pa puščale svoje može in majhne otroke. Knjiga je izšla pri Društvu 2000, spremno besedo je napisal Milan Dekleva.
Slovenija se spet oglaša na televiziji CNN – Slovenska turistična organizacija (STO) je 18. septembra spet začela z jesenskim delom oglaševanja slovenske turistične ponudbe na televizijski mreži CNN International Evrope. Oglaševanje bo trajalo do vključno 6. novembra letos, v tem času pa se bodo oglasi odvrteli 284-krat.
Založba Karantanija – Pri založbi Karantanija je pod naslovom Razsežnosti branja – Za boljšo bralno pismenost izšel izbor strokovnih prispevkov Mete Grosman. V zbirki Srečna družina so izdali knjigo Bližnje srečanje z medvedko Pepco Ivana Sivca, zbirka Sledi pa je bogatejša za dva naslova – Atentati in UDBA, pod katerima se podpisuje Bogdan Sajovic.
Lipicanci na ogled – Z dnevom odprtih vrat, ki je v Kobilarno Lipica privabil več tisoč obiskovalcev, so se končali letošnji dnevi kobilarne. Lipicanec, ki je skozi zgodovino preživel številne vzpone in padce, je najstarejša slovenska blagovna znamka, zato je naša dolžnost, da postanemo njegovi zavezniki in prijatelji, sta v okviru osrednje prireditve na lipiškem hipodromu poudarila minister za kulturo Vasko Simoniti in vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica Matjaž Pust.
Pridelava medu – V Sloveniji povprečna letna pridelava medu znaša med 2000 in 2500 tonami, odvisno od vremenskih pogojev, država pa letno izvozi okrog 200 ton medu. Povprečna poraba na prebivalca se giblje med 0,8 in 1,2 kilograma, je pojasnil Anton Tomec iz Čebelarske zveze Slovenije.
Dvajset tisoč planincev na Tromeji – Slovenija, Avstrija, Italija – tri države, trije narodi – vsako leto vedno znova dokažejo, da prijateljstvo kljub mejam, ki so sicer po vstopu v Evropsko unijo »padle«, lahko živi. Na tromeji oziroma na Peči nad Ratečami je 20 tisoč planink in planincev vzelo pot pod noge in se odpravilo 1509 metrov visoko, kjer mejijo Slovenija, Avstrija in Italija. To je bilo že 27. tradicionalno srečanje.
Panjske končnice v Londonu – Tudi letos se Slovenija pridružuje velikemu londonskemu slavljenju kulturne raznolikosti, kateri je posvečen dogodek Thames Festival. Ta je, tako kot vsako leto od leta 1997, na obrežju reke Temze med mostovoma Westminster in Tower predstavljal kulturne posebnosti ljudstev s celega sveta.
Festival praženega krompirja – V soboto, 2. septembra, se je na metliškem športnem letališču v Prilozju pričel 6. svetovni festival praženega krompirja. Da je bil letošnji festival res svetovni, potrjuje tudi udeležba simpatizerjev praženega krompirja s Hrvaške, Madžarske, Srbije, Velike Britanije, Irske, Češke, Islandije, Švice, Kanarskih otokov, Avstrije, Italije in celo daljnih Filipinov in Havajev. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo ter za tipične belokranjske priloge, jagenjčke in odojke z ražnja.
Sejem suhe robe in lončarstva ter Šuštarska nedelja – Letošnji Sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici, ki je bil 31. po vrsti, je bil vrhunec raznovrstnih skorajda mesec dni trajajočih prireditev, na katerih so obiskovalcem ponudili kulturne, zabavne in športne dogodke. Letos je na največji ribniški prireditvi, ki jo je po ocenah organizatorjev obiskalo približno 50.000 obiskovalcev, sodelovalo okoli tristo sejmarjev, med katerimi je bilo okoli sto izdelovalcev domače in umetnostne obrti. Na 39. tradicionalni Šuštarski nedelji pa se je v Tržiču zbralo več 10.000 ljudi.
Skupaj do grammyja? – Denis Novato, slovenski glasbeni virtuoz (kar dvakrat je bil že tudi v Avstraliji) se je ob zadnjem gostovanju v Ameriki s kraljem polke Walterjem Ostankom dogovoril za skupno snemanje, rezultat pa naj bi bili dve pesmi na Ostankovem novem albumu, s katerim bo ob 50-letnici igranja kandidiral za četrtega grammyja. Walter Ostanek je po smrti očeta ameriško-slovenske polke v ZDA in Kanadi Franka Jankoviča pred osmimi leti novi kralj polke in simbol druge generacije Slovencev v Severni Ameriki. 71-letni potomec slovenskih staršev z Dolenjske je bil namreč kar trinajstkrat nominiran za najprestižnejšo ameriško glasbeno nagrado grammy, v svoji vitrini pa mu je uspelo zbrati tri grammyje.
V Mariboru jubilejna, dvajseta trgatev najstarejše trte – Od torka, 26. septembra, do nedelje, 1. oktobra, je bilo na mariborskih ulicah živahno, še posebno na Glavnem in Grajskem trgu ter Trgu svobode, kjer so potekale vsakoletne prodajne razstave sadja, »pokušnje« vin, vrhunec prireditev pa je bila jubilejna, dvajseta slavnostna trgatev najstarejše trte na svetu – Stare trte na Lentu, ki je glavna blagovna znamka jesenskega dogajanja v mestu. Na ogled in na prodaj so bili znova sadje, cvetje, buče, vino in ekološki pridelki.
Srednjeveški dnevi v Ljubljani – so tradicionalni festival, ki vključuje nastope skupin v srednjeveških nošah, festival srednjeveške in renesančne glasbe ter srednjeveško tržnico. Tako smo lahko videli tudi nastop skupine metalcev zastav Gruppo Storico (Italija), ki so navdušili Ljubljančane in turiste, ki jih je v slovenski prestolnici vsak dan več.
Šov na Bohinjskem jezeru – Skupina akrobatskih jadralnih padalcev Loop team je že šestič zapored pripravila svetovni pokal v akrobatskem letenju z jadralnimi padali. Prav gotovo je spet izstopal nastop Petra Podlunška, vrhunskega akrobatskega pilota v svetovnem merilu z akrobatskim letalom extra 300 L. Takšnega nastopa Bohinj še ni videl. Gledalci ob obali jezera niso bili zgolj osupli, ampak dobesedno ganjeni.
Nova spletna stran mladine iz Gorice – Goriška mladina je odprla novo spletno stran o pretekli slovenski zgodovini (Karantaniji, panterju in o drugih zanimivostih). Najdete jo na naslovu: http://www.goriski-panterji.tk/.
Nove poštne znamke – Pošta Slovenije je izdala nove poštne znamke v serijah Umetnost, Rastlinstvo in Cestna vozila. Izšli bosta tudi novi razglednični dopisnici. Z eno bo pošta zaznamovala mesec oblikovanja, ki bo potekal med 19. oktobrom in 19. novembrom v Ljubljani, z drugo pa 150-letnico rojstva pesnika Antona Aškerca.
(kam)