24 Sep, 2018
07:29:48

Božični in velikonočni spomini

Knjiga notranjskega izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega Božični in velikonočni spomini je rezultat raziskovalnega dela, ki ga je začela v letu 2006 daljna Trohova sorodnica — Alenka Veber, izhaja pa ob spominu na 100. letnico njegovega odhoda v Severno Ameriko in 120. letnico njegovega rojstva. V njej so zbrani Trohovi božični in velikonočni spomini, ki so izhajali v slovenskih izseljenskih publikacijah Nova doba (Cleveland) in Glas naroda (New York) med letoma 1928 in 1957.

 

 

Raziskovanje in analiza Trohovega publicističnega dela oz. njegove celotne življenjske zgodbe presegata okvire ozkega družinskega in krajevnega zanimanja. Troha nas s svojimi zgodbami, spomini in reportažnimi zapisi vodi do razumevanja družbeno-duhovnih značilnosti vsakdanjega življenja Notranjcev in izseljencev z Notranjskega in iz drugih krajev. Odgrinja nam tako splošne razmere v Babnem Polju in na širšem Notranjskem v prvi polovici 20. stoletja kot tudi razmere v novi domovini.

Kakšen pomen naj bi imele Trohove zgodbe in spomini za nas? Zgodovinski, izkušenjski, domačijski, socialni, narodnostni. Zadosten razlog, da jih (s)poznamo in uvrstimo avtorja med sooblikovalce enotnega slovenskega kulturnega prostora.

 

FRANK TROHA RIHTARJEV: BOŽIČNI IN VELIKONOČNI SPOMINI

 

Podatki o knjigi

• Naslov: Božični in velikonočni spomini

• Avtor: Frank Troha Rihtarjev

• Urednica: Alenka Veber

• Jezikovni pregled: Jožica Narat in Jakob Müller

• Spremna beseda: Helga Glušič

• Število strani: 204

 

 

»Čeprav je bilo vse zimsko pusto in pokrito s snegom, se je vendar mlado in staro veselilo prelepega božičnega večera.« (Troha)

 

Celotni prihodek od prodaje knjige je namenjen prenovi Rihtarjeve domačije — rojstne domačije notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega.

 

Besedilo: Alenka Veber

Poletni jezikovni tabori za otroke

Mednarodni poletni jezikovni tabori (www.poletni-tabori.si), katerih medijski sponzor je tudi Moja Slovenija in se bodo odvijali v juliju in avgustu 2014:

 

POČITNICE NA KMETIJI v Solčavi v Logarski dolini

Tabor za otroke od 5 do 10 let, ki bodospoznavali življenje na idilični kmetiji in na igriv način spoznavali živalsko-rastlinski svet v slovenščini, angleščini ali španščini.

 

FOTO-ŠPORTNI TABOR na Rogli

Otroci, stari od 10 do 15 let, bodo spoznavali fotoaparat ter se učili fotografiranja in obdelave fotografij, snemali film v čudoviti naravi na Rogli; za sprostitev pa bo vožnja s sanmi in veliko športnih aktivnosti . Delavnice potekajo v slovenščini, ruščini in angleščini z maternim govorcem.

 

FOTO-ŠPORTNI TABOR na Prevorju na Kozjanskem

Od 9 do 13 let stari otroci bodo spoznavali fotoaparat ter se učili fotografiranja in obdelave fotografij, snemali film; opazovali zvezde skozi teleskop; za sprostitev pa bo veliko športnih aktivnosti. Delavnice potekajo v slovenščini in angleščini z maternim govorcem.

 

V KOZJANSKEM RAJU Z GUZAJEM na Prevorju na Kozjanskem

Otroci, stari od 6 do 10 let, bodo spoznavali podeželsko kulturo in življenje na kmetiji, ustvarjali na temo legendarnega razbojnika Guzaja; raziskovali gozd, travnik ... opazovali zvezde in prespali na seniku. Delavnice potekajo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.

 

POLETNA JEZIKOVNA PUSTOLOVŠČINA na Rogli

Od 11 od 15 let stari otroci bodo obiskali Lovrenška jezera, lovsko opazovalnico v gozdu, se vozili s sanmi in zabavali v vodi; veliko ustvarjali z rokami, se učili žongliranja in joge. Delavnice potekajo v slovenščini in nemščini z maternim govorcem.

 

Učenje slovenščine čez to poletje?

Izid slovenskega obtednika Tvar

Letos sta izšla tudi dva praška jesenska slovenska tiska (čeprav pri njiju lektorat ni neposredno sodeloval). Septembra 2013 je izšla slovenski literaturi posvečena številka literarnega »obtednika« Tvar, v kateri je mogoče mdr. prebrati Radkov intervju z Borisom Pahorjem, ki je nastal ob pisateljevem lanskem obisku, pogovor z Josipom Ostijem, poezijo Barbare Korun, prozo Milana Dekleve, razmišljanje Damjana Prelovška o Plečniku in današnji slovenski arhitekturi, esej »Dvajset let pozneje« Aleša Debeljaka in predstavitev slovenske kulturne politike izpod peresa Aleša Kozárja. Čisto svež pa je še prevod že tretje knjige Evalda Flisarja, romana »Čarovnikov vajenec«, ki ga je – tako kot že prej tudi »Veliko žival samote« in »Zgodbe s poti« – prevedel nekdanji študent Kamil Valšík.

 

Besedilo: Andrej Šurla, lektor slovenščine na FF Karlove univerze, 11/2013

 

 

Narodnostno šolstvo in učenje slovenskega jezika

Ljutomerska gimnazija dr. Franca Miklošiča je pripravila pogovor o narodnostnem šolstvu in učenju slovenskega jezika v Porabju, na Hrvaškem in avstrijskem Štajerskem. Udeleženci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške so se seznanili s postavljanjem političnih državnih mej Slovenije in z vsebino mirovnih pogodb, ki so začrtovale nove meje v Evropi, kar je pripeljalo do tega, da so zdaj Slovenci avtohtoni prebivalci v petih državah. Po pogovoru v Monoštru o uresničevanju sklepov z zapisnika zadnje seje mešane manjšinske komisije, je zbrane v Ljutomeru pozdravila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu Tina Komel in izpostavila velik pomen narodnostnega šolstva.

 

 

Narodnostno izobraževanje v Porabju je na pogovoru predstavila Nikoleta Vajda. V Porabju imajo dve dvojezični šoli, in sicer na Gornjem Seniku, kjer je v tem šolskem letu 70 učencev, kar je približno toliko kot prejšnja leta in v Števanovcih, kjer je 53 učencev, kar je dvakrat več kot pred tremi leti. V teh šolah je dvojezični pouk, prilagojen porabskim razmeram, kar pomeni, da je slovenščine pri ostalih predmetih manj, zato so najpomembnejše ure slovenskega jezika. Na monoštrski osnovni šoli imajo slovenščino kot pouk materinščine, pouk slovenskega jezika je tudi na monoštrski gimnaziji in srednji strokovni šoli. Porabskim šolam pomagajo tudi višja svetovalka in učiteljica asistentka iz Slovenije. Vendar rezultati narodnostnega izobraževanja še ne dajejo zaželenih rezultatov.

Štajerski Slovenci nimajo niti dvojezičnih niti narodnostnih šol, čeprav bi jim po 7. členu Avstrijske državne pogodbe pripadale enako kot Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem. Kot je v svojem predavanju povedala predsednica Kulturnega društva člen 7 mag. Susanne Weitlaner, se je v zadnjem desetletju zelo povečalo število učencev, ki se prijavljajo k dopolnilnemu pouku slovenščine, na nekaterih šolah tudi kot izbirnega predmeta, vključenega v urnik. Tako je bilo lani pri pouku slovenskega jezika 458 učencev, v tem šolskem letu pa jih je nekaj manj a vseeno prek 400. Gre za učenje jezika sosedov ali prednikov in uradno ne za manjšinski pouk oziroma šole. Na podoben način, je povedala Barbara Antonić iz Sveta slovenske manjšine, je organiziran pouk v Varaždinski županiji. Kar 256 učencev v 12 osnovnih šolah in 65 dijakov na varaždinski gimnaziji obiskuje pouk slovenskega jezika. V veliko pomoč šolam na Hrvaškem so učitelji s slovenske strani, in to na osnovi projekta Sodelovanje, učenje jezika in spoznavanje kultur.

Pogovor je pokazal, da je učenje slovenskega jezika izjemno pomembno za manjšino, vendar skoraj v nobenem primeru z rezultati, ki jih v znanju slovenščine dosegajo učenci, za zdaj še niso povsem zadovoljni.

 

Besedilo: Ernest Ružič

NAPOVED: Predstavitev knjige Od Idrije do Nediže

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in Društvo beneških likovnih umetnikov iz Špetra vabijo na predstavitev zbirke pravljic in pripovedi Od Idrije do Nediže v četrtek, 19. septembra 2013, ob 19.00, v galerijo Knjižnice Tolmin.

 

 

Knjigo bodo predstavili urednica in pripovedovalka Ada Tomasetig, slovenistka Živa Gruden in pripovedovalec Giovanni Coren. Sodelovala bosta tudi Giacinto Iussa in Graziano Podrecca, avtorja ilustracij in fotografij.

 

Besedilo: Inštitut za slovensko kulturo-Istituto per la cultura slovena, slovenski kulturni center-centro culturale sloveno

2. Avsenikova glasbena delavnica za izseljence v Begunjah na Gorenjskem

Zasebni zavod glasbena šola Avsenik je letos že drugo leto zapovrstjo skupaj z Uradom Vlade RS za Slovence v izseljenstvu organizirala »Avsenikovo glasbeno delavnico za izseljence«. Delavnica je potekala v dneh od 19. do 23. avgusta v prostorih glasbene šole v Begunjah na Gorenjskem, rojstnem kraju legendarnih bratov Slavka in Vilka Avsenik.

Letos se je delavnice udeležilo 11 udeležencev, prijavljenih pa jih je bilo še več, a so morali udeležbo zaradi objektivnih zadržkov odpovedati. Trije so prišli iz Kanade - vokalistka Laurie Ulčar in harmonikarja Robert Letnik in Valentin Končan, dva sta prišla iz Argentine – (oče in sin) Alejandro Žnidar s kitaro in Francisco Žnidar s trobento, iz Srbije pa je prišel kar celoten ansambel – Milan Bireš s kitaro, Ninoslav Svijić s trobento, Ivan Katava z basom, Darko Horvatić s klarinetom, Vladimir Juzbašić s harmoniko in pevka Katarina Medaković. Udeleženci so bili zelo različnih starosti, od 23 pa do 61 let.

Vsi udeleženci so tudi nastopili na koncertu, ki je bil organiziran v četrtek, dne 22.08., pod kostanji na terasi Gostilne in Restavracije Avsenik, kjer so se vsi po vrsti zelo uspešno in korektno predstavili. Pohvalno je, da smo se z vsemi izseljenci sporazumevali v slovenščini, saj materinščino prav vsi odlično obvladajo. Vsi imajo seveda tudi predznanje na posameznih instrumentih, ki jih igrajo, saj sicer ne bi bili sposobni igrati Avsenikovih skladb, ki so v osnovi za izvajanje kar precej zahtevne. Namen naše delavnice je bil namreč udeležence naučiti in izpopolniti v pravilnem stilu in tehniki igranja Avsenikove glasbe. Seveda pa smo jim na njihovo veselje med potekom delavnice razkazali tudi kraj Begunje, jih popeljali v Muzej, ki je odprt v prostorih zaporov iz časa druge svetovne vojne ter na ogled tovarne Elan, kjer so si ogledali proizvodnjo plovil in smuči.

Besedilo: Uroš Hribar, prof.

Poletna šola kitare, bobnov, klavirja, petja in slovenskega jezika za zamejce in Slovence po svetu

Ljubljana, 12. junij 2014 - Poletna šola spoznavanja glasbe in glasbil ter slovenskega jezika, ki jo pripravljamo uredništvo revije Moja Slovenija in MetalRock Akademija bo potekala od 30. junija do 5. julija 2014 v Ljubljani. V poletni šoli boste osvojili prve prijeme na kitari, vihteli bobnarske palčke, spoznavali črno bele tipke klavirja ter urili svoj glas. Hkrati boste spoznavali slovenski jezik, ki ga bogatita dvojina in pisana paleta narečij. Čakajo vas zanimive športne aktivnosti in kreativne delavnice ter super izlet. Pridružite se nam na nepozabnih počitnicah!

Prijave pošljite na: Vanesa Kovač Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Klemen Markelj igra bobne že od svojega 15. leta

Poletna šola kitare, bobnov, klavirja, petja in slovenskega jezika se bliža in preden tudi sama v prvem tednu julija primem za kitaro, sem se odločila obiskati učence kitare na uri improvizacije. Pričakovala sem, da bo tudi učitelj Mitja v rokah držal kitaro, pa vendar je bil brez nje kot dirigent. Učenci so sledili njegovim nasvetom, kako igrati in navodilom kaj igrati. Eni so igrali ritem, drugi so solirali. »Minimalizem in dinamika!«med igranjem opozarja Mitja. »Začutite glasbo,« spet prekine igranje kitar, »v E molu smo.« Učenci so se med seboj pogovarjali samo preko igranja kitare. Čudovito je bilo. Svojih prvih prijemov na kitari v poletni šoli se že veselim. Obiskala pa sem tudi učitelja bobnov Klemena Marklja.

 

Preberi več

Poletni seminar slovenščine za učitelje v Italiji

V Brežicah, Dvorce – Čateški dvorec se je danes, v ponedeljek, 26. avgusta 2013, ob 11. uri pričel poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji.

 



Po mednarodnem dogovoru vabi na »Poletni seminar« Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, oblikujemo pa ga na Zavodu RS za šolstvo v sodelovanju s predstojnikom izbrane organizacijske enote v zadnjem tednu avgusta.

Program se prilagaja specifiki izbranega področja, obenem pa udeležencem ponuja tri strokovne sklope: seminar pozornost namenja jezikovnim in literarnim vprašanjem; osvetljuje izbrano regijo s kulturnega in naravnega zornega kota, kar udeleženci spoznavajo tudi na strokovni ekskurziji; iz slovenskega šolskega prostora pa želimo posredovati strokovna dognanja in primere dobre šolske prakse, tudi z obiskom izbranih vzgojno izobraževalnih inštitucij.

V prilogi vam posredujemo program seminarja. Informacije o poletnem seminarju dobite pri ga. Andreji Duhovnik Antoni, višji svetovalki za slovenske šole  v Italiji in koordinatorici seminarja, Zavod RS za šolstvo, OE Koper, Cankarjeva 5, e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. , telefon: 05/610-06-04, GSM: 041/274-764.


Besedilo: Nadja Malovrh

 

PROGRAM SEMINARJA:


PONEDELJEK, 26. avgusta 2013

09. 00 – 10. 00    Prihod v hotel – namestitev

11. 00 – 12. 30    OTVORITEV – PREDAVALNICA HOTELA

                            - Pozdravi gostov

                            - Predstavitev programa seminarja, Andreja Duhovnik Antoni

                            - Predstavitev šolstva OE Novo mesto, dr. Stanka Preskar

13. 00 – 14. 30     Kosilo

15. 00 – 16. 30     Razvijanje bralne pismenosti in pogled nanjo skozi naravoslovje, 

                             dr. Stanka Preskar

16. 30 – 17. 00     Odmor

17. 00 – 18. 00     Predstavitev zbornika

                             Boris Pangerc, Čudovita zgodba, Poletni seminarji 2004/2012

                             - devet izvedb v devetih regijah

19.30                    Kulturni program – sodeluje Glasbena šola Brežice

20.00                    Slavnostna večerja

 

TOREK, 27. avgusta 2013

Predavalnica hotela

09. 00 –  10. 30    Geološke in geomorfološke značilnosti pokrajine, Jure Tičar

10. 30 –  11. 00    Odmor

11. 00 –  13. 00    Ekološke značilnosti pokrajine, Dušan Klenovšek

13. 00 –  14. 30    Kosilo

15. 00 –  18. 00    Ogled Brežic in gradu-muzeja

20. 00                  Večerja                        

 

SREDA, 28. avgusta 2013

08. 30                  Odhod izpred hotela

09.00-14.00          Nuklearna elektrarna krško in Gen energija

15.00                   Kosilo: GOSTIŠČE KOCJAN

17.00                   Ogled  »repence« NAJGER-BIZELJSKO                                               

20. 00                  Večerja

 

ČETRTEK, 29. avgusta 2013

09. 00 – 12. 30     OBISKI:  

      - Vrtec  pri OŠ Globoko - spremlja Edita Bah Berglez

                           - OŠ Podbočje – dr. Stanka Preskar

                           -  EŠ Brežice -  Andreja Duhovnik Antoni                                  

13. 00 – 14. 30     Kosilo

 

Predavalnica hotela

15. 00 – 17. 00     CŠOD – predstavitev, Alenka Kovšca, direktorica

17. 00 – 19. 00     Individualni program – obisk knjižnice, knjigarne, muzeja

20.00                   Večerja                             

 

PETEK, 30. avgusta 2013 

Predavalnica hotela

09. 00 – 10. 30     Model individualizacije za učenca iz drugih jezikovnih in kulturnih  

                           okolij, mag. Marta Novak 

10. 30 – 11. 00     Odmor

11. 00 – 12. 30     Izobraževanje na daljavo, mag Andreja Čuk

 

12. 30 – 13. 00     Zaključek, Andreja Duhovnik Antoni

13. 00 – 14. 30     Kosilo        

Zmagali s pesmijo "Objemi me"

Poskočni muzikanti so se že drugič udeležili zelo priznanega festivala v Števerjanu in prejeli nagrado za absolutnega zmagovalca festivala Števerjan 2013. Predstavili so se s pesmijo Objemi me, ki je v celoti delo harmonikarja Martina Juharta.

Nekaj besed o občutkih s festivala, ki jih je povedal eden od članov Poskočnih muzikantov: »Po lanski nagradi za najboljši kvintet festivala, je ta nagrada letos samo še en dokaz, da delamo več kot dobro. Konkurenca je bila zelo močna, kajti vsi ansambli so bili za nedeljski finalni nastop pripravljeni 120%. Mi smo na odru dali od sebe vso energijo in pa znanje, ki ga premoremo, zato smo še toliko bolj veseli, da je nagrada prišla v naše roke. Posebej pa bi se še radi zahvalil našemu harmonikarju Martinu Juhartu, ki nas je odlično pripravil za nastop in napisal tudi zmagovalni valček. Hvala Martin.«

 

Besedilo in foto: Petra Švab

Učenje slovenščine čez poletje 2014

Kdor išče, ta najde. Tako je tudi z znanjem jezikov. Kdor se želi naučiti ali širiti svoje znanje slovenščine, bo zagotovo našel pot do inštitucije, tečaja ali spletne strani, ki mu bo pomagala do uresničitve zastavljenega cilja. Vsekakor je obisk Slovenije najuspešnejši in najbolj izkustveno bogat način za zbližanje z naravnim slovenskih jezikom in za doživetje pristne slovenske kulture.

 

 

Poleti se v Sloveniji odvijajo številke kulturno-zabavne prireditve v mestih in na podeželju. Zaradi povečanega obiska slovenskih zdomcev, izseljencev ali zgolj ljubiteljev slovenske dežele in jezika v poletnih mesecih so organizirani tudi tečaji slovenskega jezika za različne starostne skupine. Največ veselja čaka ravno otroke na poletnih jezikovnih taborih, saj se družijo s slovenskimi vrstniki, spoznavajo slovenske običaje in navade ter uživajo v aktivnostih v čudoviti naravi.

 

Tečaji za otroke in mlade

Otroci lahko izbirajo med jezikovnimi počitnicami z veliko različnimi aktivnostmi (ples, petje, spoznavanje kmečkega življenja, raziskovanje rož in dreves, ustvarjalne delavnice, fotografiranjem ipd.), kjer poteka učenje jezika skozi komunikacijo in dejavnosti na taborih, ter med počitnicami s klasičnim učenjem slovenščine v učilnici vsak dan, obogatenim z ekskurzijami in izleti po Sloveniji.

Na Mednarodnih poletnih jezikovnih taborih za otroke, stare od 5 do 15 let, poteka učenje slovenščine preko tematskih delavnic in aktivnosti v naravi na sproščen, zabaven in izkustven način v idilični naravi slovenskega podeželja: www.poletni-tabori.si. Jezikovne tabore organizira podjetje SAMA Navitas letos že 7. leto zaporedoma. Več si poglejte na njihovi spletni strani Kozjanski raj.

Otroci nad 15 let se lahko udeležijo Poletnega tečaja slovenskega jezika v Kopru - Halo, tukaj slovenski Mediteran, kjer poteka učenje jezika preko delavnic na temo slovenska folklore, slovenske ljudske glasbe, slovenske književnosti, gledališča in filma. Več si oglejte na spletni strani www.fhs.upr.si/sl/tecaji/poletne-sole/halo. Tečaj organizira Fakulteta za humanistične študije Koper.

Dobro poznana z dolgoletno tradicijo je tudi Mladinska poletna šola slovenskega jezika v Ljubljani za otroke, stare od 13 do 17 let: Potekala bo med 1. in 12. julijem. Prijavite se lahko tudi preko spletne strani www.centerslo.net Organizator poletne šole je Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Prav tako Center za slovenščino prireja Poletno šolo za otroke stare med 8 in 12 let. Potekala bo na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana med 7. In 11. julijem. Več informacij in prijavnica je na strani Centra.

 

Učenje tudi za starejše

Kdor ima rad mestno življenje in bi želel spoznati življenje v drugem največjem mestu v Sloveniji, je vabljen na Poletno šolo slovenskega jezika 2014 v Mariboru in so dosegljivi tudi preko spleta. Poletna šola bo potekala med 30. junijem in 11. julijem. Pri njih nudijo tečaje slovenščine skozi celo leto, za odrasle in otroke.

Center za slovenščino letos prireja 2 ali 4 tedenski tečaj slovenskega jezika od konca junija do konca julija v Ljubljani, na Filozofski fakulteti. Izbirate pa lahko tudi med različnimi dopoldanskimi tečaji. Več si preberite na njihovi spletni strani www.centerslo.net

 

Možnosti učenja na daljavo

Morda je pa le za nekatere pot v Slovenijo predraga, predolga ali prenaporna, pa bi vseeno želeli ohranjati ali nadgrajevati svoje znanje slovenščine. To dandanes omogočajo novi mediji in učenje preko spleta. Spletni portal nudi med drugimi jeziki tudi učenje slovenščine. Tako lahko vsak najde pot do stika z jezikom, ki mu je pri srcu – ne glede na kraj bivanja.

 

Besedilo in foto: Aleksandra Borštnar Maček

 

Poletni jezikovni tabori za otroke

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev