19 Jul, 2018
08:52:13

Zlati red za zasluge Alojzu Rebuli

Predsednik Borut Pahor je podelil državna odlikovanja in z zlatim redom za zasluge je odlikoval akademika Alojza Rebulo. Odlikovanje je prejel za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu.

 

 

Pisatelj, ki se je rodil v Šempolaju pri Nabrežini, je bil kot pripadnik manjšine ponosen na svojo slovensko identiteto in še danes je prepričan, da je prihodnost Slovencev odvisna od narodne zavesti. Kot so zapisali v uradu predsednika republike, je pisatelj, dramaturg in prevajalec Rebula s svojim bogatim ustvarjalnim opusom ena najpomembnejših sodobnih slovenskih literarnih osebnosti. Odlikovanje je v imenu Rebule prevzela njegova hči Alenka Rebula, ki je prebrala očetovo zahvalo. Med drugim je zapisal, da slovenstvo zanj nikoli ni bilo problem, marveč neomajna, a ne nacionalistična, kaj šele šovinistična pripadnost. Bila je edina možna kozmična izbira ob neusmiljenem minevanju filozofij in političnih režimov.

Več si preberite na RTV SLO.

 

Besedilo: MS

Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva na Bledu

Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo 19. novembra na Bledu v stavbi IEDC - Poslovne šole Bled 6. poslovna konferenca z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno z Avstrijske Koroške, na katerega so vabljeni predvsem podjetniki zgornje-gorenjske regije.


Poslovna konferenca pomeni nadaljevanje izvajanja aktivnosti Urada na področju spodbujanja gospodarskega povezovanja Republike Slovenije s slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu.Podobne konference so potekale junija 2012 v Grosupljem, oktobra 2012 na Ptuju, aprila 2013 v Idriji in Cerknem, oktobra 2013 v Termah Čatež in maja letos v Kopru, število udeležencev pa se je sčasoma povzpelo tudi do sto.Urad želi s konferencami na lokalni ravni povezati podjetnike iz lokalnega okolja s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu in tokrat predvsem z Avstrijske Koroške.
Zelo dobrodošli so tudi napovedani slovenski udeleženci iz Nemčije, Italije, Hrvaške in celo Slovaške. Namen posveta je med drugim prav pomoč podjetnikom iz Slovenije pri prodiranju na tuja tržišča in pri intenziviranju proizvodnje, prodaje ter drugih dejavnosti. Takšne ustanove, pa tudi sami podjetniki slovenskega rodu, so dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika in poslovne kulture v posamezni državi. Po drugi strani ima poslovanje za podjetnike izven Slovenije še »dodano vrednost« ohranjanja stikov z matično domovino oziroma državo.
Urad kot pobudnik in soorganizator posveta želi predvsem spodbuditi srečevanje in medsebojno komuniciranje med naštetimi gospodarskimi subjekti. Po končanem srečanju pa je predvsem na strani ostalih soorganizatorjev in samih udeležencev, da iz na novo stkanih poslovnih vezi zrastejo novi, konkretni projekti in posli.  K temu bo pripomogel tudi organiziran ogled nekaterih uspešnih podjetij v regiji naslednji dan, 20. novembra.
Pri organizaciji konference bodo z Uradom sodelovali Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR), Območni obrtno-podjetniški zbornici Jesenice in Radovljica, GZS Območna zbornica za Gorenjsko, IEDC- Poslovna šola Bled, občine Bled, Gorje, Kranjska gora in Radovljica ter z avstrijske strani meje Slovenska gospodarska zveza iz Celovca.
Priložen je osnutek programa konference (vprašaji v oklepaju pomenijo, da govorec ali naslov prispevka še ni stoodstotno potrjen).

Morebitne dodatne informacije: dr. Zvone Žigon, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. , tel. 01 230 8011.

 

Besedilo: Urad

Program poslovne konference Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva 2014

 

SLIKA: Iz poslovne konference v Čatežu, ki je potekala v organizaciji Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

 

Izšla je novembrska Moja Slovenija

Preberite si zanimive prispevke iz novembrske revije Moja Slovenija. Naj vas k branju spodbudijo kratki povzetki spodaj.

 

 

INTERVJU: Miha Bajda

Kraj, kjer so Slovenci še danes doma

V Slovenijo je za mesec dni z družino prišel potomec slovenskih izseljencev, Miha Bajda. Skupaj z ženo Angelco Čad in otroki; najstarejša hčerka Editka je stara 7 let, Alenka ima 6 let in najmlajši Ivan ima 4 leta. Njihova želja je bila obiskati številne sorodnike in se naužiti lepot domovine svojih prednikov. Miha Bajda je zaveden Slovenec, podjetnik, učitelj, ravnatelj in družinski človek, ki na svoje potomce prenaša slovensko kulturo in jezik. Skozi pogovor vam bo skozi osebno zgodbo, razkril zgodovino slovenskega izseljenstva v Argentini in njihovo življenje danes.

 

LEPOTE SLOVENIJE

Kočevsko ali Rudniško jezero

Na območju 564 kvadratnih kilometrov velike občine Kočevje sta se v drugi polovici preteklega stoletja skoraj istočasno pojavili dve jezeri, ki jih pred tem tam ni bilo. Prvo je Kočevsko ali Rudniško jezero tik ob mestu Kočevje, drugo pa je Reško jezero ob ali pri kakih 25 kilometrov od Kočevja oddaljeni Kočevski Reki. V prispevku si preberite zanimivosti o Kočevskem jezeru in tudi o samem Kočevju.

 

POVRATNIKI

Življenjska zgodba Mirjane Mauhar – Benkič

V rubriki Povratniki tokrat predstavljamo zelo odločno in po strogih načelih živečo gospo. Prvo in osnovno pravilo oziroma vodilo, po katerem živi in z njo cela družina, je poštenost. Od tega vodila ne odstopa niti za milimeter. Je pa tudi dobrosrčna in širokogrudna. Notranji mir išče in najde v neonesnaženi naravi, ki jo je tam okoli, kjer živijo res v izobilju. Zelo pogosto se v tem letnem času skupaj z možem odpravita v bližnji gozd po gobe, pri čemer ne nabirata samo lisičk in jurčkov, marveč še celo vrsto drugih gob.

 

NOVICE

Predstavitev Slovenije na Oktoberfestu v Münchnu

Konec septembra je SKD LIPA München že petič sodelovala na mimohodu (Schützen- und Trachtenumzug) Oktoberfesta. Želja, da spet sodelujemo je bila velika, zato smo se ponovno prijavili in bili izbrani. Iz Slovenije smo povabili godbo Gorje, sosednja društva SKD Drava Augsburg in SKD Lastovka Ingolstadt, ter člane društva SKD Lipa München. Skupno se je zbralo 116 udeležencev, ki so se predstavili oblečeni v gorenjske, štajerske in prekmurske narodne noše, se vključili v povorko, ki je štela 9.000 ljudi iz različnih držav.

 

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

I. Konferenca slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu

Svetovni slovenski kongres (SSK) je v četrtek, 2. oktobra 2014, v Postojni pripravil 29. strokovno srečanje in tokratno tematiko namenil pomenu turizma in gostinstva v slovenskem gospodarstvu. Strokovnjaki iz sveta in domovine so I. Konferenco slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu obogatili s svojimi neposrednimi izkušnjami, konstruktivnimi kritikami in predlogi za izboljšanje te gospodarske panoge, ki lahko pripomore k hitrejšemu razvoju Slovenije in višjemu življenjskemu standardu njenih prebivalcev. Srečanje je potekalo v Jamskem dvorcu Postojnske jame, častno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik Vlade RS, Miro Cerar.

 

SLOVENSKA KUHINJA

Gorenjski medenjaki

Poskusite tudi vi pripraviti prave medenjake tudi vi! Med, maščobo in sladkor segrevamo, da se sladkor raztopi. Maso ohladimo. Vanjo zamešamo jajci, sol in začimbe. Moko, pecilni prašek in kakav zmešamo, presejemo in vmešamo v medeno maso. Najprej vmešamo 2/3 moke in potem še preostalo. Testo naj počiva pol dneva. Testo razvaljamo na 5 mm debelo plast, izrežemo poljubne oblike medenjakov in po želji okrasimo z mandeljni, kandiranim sadjem ali čim podobnim. Pečemo pri 180 stopinjah do lepe rjave barve.

 

OBIČAJI

Ko zaigra klopotec, je čas za trgatev

»En hribček bom kupil, bom trte sadil,«pravi v pesmi Anton Martin Slomšek. Trta in vino sta prav gotovo značilna za Slovenijo. Slovenija je vinorodna dežela, o dolgi tradiciji vinogradništva govori že najstarejša slovenska trta modra kavčina, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu in velja za najstarejšo trto na svetu, ki je še vedno vitalna. Vsako leto Mariborčani napolnijo okoli 100 manjših steklenic, ki se namenijo predvsem kot protokolarna darila.

 

Besedilo: Moja Slovenija 11/2014

Priznanje rojakinji Veri Papež Adamič


Minister Gorazd Žmavc je danes, 21. oktobra 2014, podelil priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Veri Papež Adamič, slovenski rojakinji, ki je po dolgoletnem bivanju v Slatini pri Banja Luki (BiH - Republika Srbska) poleti v Sloveniji pripravila razstavo o slovenski skupnosti v Slatini.

 



Slavljenka je priznanje Urada prejela zaradi svojega izjemnega prispevka pri povezovanju slovenske skupnosti na tem območju ter zaslug za ohranjanje zgodovinskega spomina o Slovencih v Slatini. Svoje delo je kronala z življenjskim projektom, razstavo "Od prednikov do potomcev - Slovenci v Slatini". Razstava, ki prikazuje nastanek slovenske skupnosti v Slatini in na širšem območju Banja Luke v 20. letih prejšnjega stoletja, njen razvoj do danes in močan vpliv Slovencev iz Slatine na celotno regijo, je bila v začetku julija na ogled v prostorih NUK v Ljubljani, nato pa še v Banja Luki in drugod.

 

Besedilo: Urad

Ponuditi nove izzive in nove rešitve

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je 26. septembra 2014, v okviru navtičnega sejma Bonaca v Portorožu, je Urad predstavil projekt »Slovenija brez meja«. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc je opravil delovna srečanja s predstavniki zamejskih organizacij. Gostil je ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo mag. Violeto Bulc, ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožefa Petroviča, predsednika Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivana Hršaka in druge visoke goste.

 

 

S projektom »Slovenija brez meja« želi Urad spodbuditi promocijo zamejske problematike v Sloveniji. Ministrska ekipa se je srečala s predstavniki zamejskega gospodarstva, s predstavniki krovnih organizacij iz zamejstva ter s kulturnimi, športnimi in gospodarskimi zvezami iz zamejstva. V uvodnem nagovoru je Gorazd Žmavc izpostavil smernice delovanja Urada s poudarkom na zamejstvu in mladih o katerih je dejal, da ne živijo v Sloveniji in ne v zamejstvu, temveč v globalnem svetu. Danes pa skupaj ustvarjajo pogoje za izziv času, ki prihaja.

»Odpira se nova gospodarske perspektiva. Smo lahko most na vseh področjih. Pri dobrih projektih se ljudje niti ne poznajo med seboj, ne vedo kdo je naravni sogovornik. Zato je potrebno vlogo manjšin poudariti, kot vlogo posrednikov,« je ponudil sodelovanje Andrej Šik, direktor SDGZ iz Trsta. Pri tem pa bi si želeli tudi osebnega in tesnejšega sodelovanja z ministrstvi v Sloveniji.

Urad, ki je organizator srečanja, se lahko ohranja tudi z gospodarskimi povezavami je povedal dr. Zvone Žigon iz Urada. Predvsem lahko nastopa kot posrednik med gospodarstvom in ostalimi panogami. Imajo na primer že oblikovan spletni imenik slovenskih poslovnežev, ki delujejo zunaj Slovenije in vsebuje 250 imen. Napovedal je tudi novo Poslovno konferenco, ki se bo odvila 19. novembra na Bledu in pričakujejo okoli 100 udeležencev.

 

 

Prednost slovenskega prostora

Na koncu srečanja je Gorazd Žmavc, poudaril pomen tovrstnih omizij in tega, da se ljudje poslušajo in tudi slišijo med seboj. »Dvo ali trijezičnost Slovencev je ne del problema ampak rešitve v evropskem prostoru. Zato bomo nadaljevali takšne razgovore,« je zaključil.

 

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

Dan vrnitve Primorske k matični domovini

Danes, 15. Septembra praznujemo državni praznik, Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Praznik spominja na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena v mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji, dodelila velik del Primorske. V počastitev spomina se je v soboto in nedeljo odvilo več prireditev in proslav.

 

 

Konec prve svetovne vojne je Primorska spadala pod italijansko ozemlje. Prepovedana je bila uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi, branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil samo v italijanskem jeziku, spreminjali pa so celo slovenske priimke v italijanske.

Po drugi svetovni vojni se leta 1947 zmagovalci vojne srečajo v Parizu in podpišejo tako imenovano Pariško mirovno pogodbo, v kateri so med drugim sprejeli tudi odločitev, da se Jugoslaviji ponovno priključijo nekatera ozemlja, ki jih je po prvi svetovni vojni izgubila. Pod Italijo je prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske, Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. Priključitev Primorske je za Slovence pomenila ponovno oblast nad ozemljem, kjer so živeli Slovenci ter dostop do odprtega morja.

S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.

 

Besedilo: M. S.

Metaldays v Tolmin pripeljali 12.000 glavo množico

Tolmin, julij 2014 - Letošnje poletje smo v žarišče postavili festival Metaldays. Vsako leto v juliju se Tolmin spremeni v raj za ljubitelje metal glasbe. Metalcamp, ki se je lansko leto preimenoval v Metaldays festival, traja pet dni. Tako kot reggae festival Overjam, tudi Metaldays festival poteka na Sotočju v Tolminu, kjer obiskovalce očarata gorski reki Tolminka in Soča. In prav neokrnjena narava, svež zrak in Sotočje spremenijo vsak festival v unikaten in vreden obiska.

Področje festivala je tudi del Triglavskega narodnega parka, ki je del Julijskih Alp. Letos je festival potekal že 10 leto zapored in tako kot leta 2004, takrat še kot Metalcamp, so tudi letos nastopila zveneča imena svetovno znanih metal skupin.

 

Preberi več

Pivo in cvetje praznovalo abrahama

Laško, julij 2014 - Otvoritev letošnjega festivala Pivo in cvetje je bila takšna kot se za Abrahama spodobi. Nastopila je laška pihalna godba in mažoretke. Na kar treh odrih so se zvrstili številni pestri dogodki in koncerti.

 

 

Preberi več

Nova revija Moja Slovenija, september 2014

Izšla je nova tiskana izdaja revije Moja Slovenija, september 2014. Tiskano izdajo si lahko naročite tudi po spletu.

 

V njej si preberite tudi:

INTERVJU: izseljenka Lea Nakrs

Če želiš uspeti v tujini, potrebuješ stabilnost in podporo doma

 

GLOBALNA SLOVENIJA: Slovensko narodno gledališče Maribor

Največje gledališče v Sloveniji

 

REPORTAŽA

Festivalsko poletje 2014

 

LEPOTE SLOVENIJE: Velenjsko jezero

Jezero pri jezeru

 

POVRATNIKI: Vida Pfeifer

Optimistično slikarstvo Vide Pfeifer

 

REPORTAŽA: Slovensko izseljensko društvo v Nemčiji

Društvo Drava Augsburg praznovalo 35 let s turnejo po Sloveniji

 

 

MLADI: Meta Osredkar, pisateljica in prevajalka

S slovenščino prideš do Vladivostoka

 

Šentviška planota v znamenju rocka

Ljubljana, 8. september 2014 - Tresla se je Gora, špilal se je Rock! In to že deseto leto zapored, na tokrat jubilejnem festivalu Gora Rocka, ki se je odvil med 27. in 29. junijem. Tabu, Elvis Jackson in Zmelkoow pa Dubioza Kolektiv so tresli Šentivško planoto in publiko greli s skakanjem.

Organizatorji festivala vsako leto poskrbijo tudi za dobrodelnost, saj celoten izkupiček festivala namenijo organizacijam in posameznikom potrebnim pomoči. Nič drugače ni bilo letošnje poletje.

Obiskovalci so bili navdušeni nad festivalom. Gora Rocka je tako odprla obdobje poletnih festivalov na Primorskem.

 

Besedilo: Vanesa Kovač

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev