Razstava: Slovensko samostojno politično nastopanje v Italiji skozi volilne plakate
Svetovni slovenski kongres, Krožek Anton Gregorčič iz Gorice in Krožek Virgil Šček iz Trsta vas vljudno vabijo na odprtje razstave
SLOVENSKO SAMOSTOJNO POLITIČNO NASTOPANJE V ITALIJI SKOZI VOLILNE PLAKATE
ki bo v četrtek, 19. septembra 2013, ob 18. uri
v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa, na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani.
O razstavi bodo spregovorili:
Damijan Terpin– deželni tajnik stranke Slovenska skupnost
Drago Štoka– predsednik SSO in dolgoletni deželni svetnik SSk
Ivo Jevnikar– časnikar in strokovnjak za zgodovino političnega udejstvovanja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini
Razstava bo odprta ob delavnikih ponedeljka do petka od 8. do 15.30 ure.
Slovensko politično nastopanje se je na Goriškem in Tržaškem obnovilo že takoj po koncu 2. svetovne vojne. Leta 1947 je v Gorici nastala Slovenska demokratska zveza, ki je združevala slovensko katoliško in liberalno dušo. SDZ je aktivno nastopala s svojo samostojno listo na lokalnih volitvah, od občinskih do pokrajinskih, in izvolila slovenske predstavnike v krajevne uprave. Markanti osebnosti tega večdesetletnega političnega dela sta bila odvetnik Avgust Sfiligoj, ki je zastopal liberalno strujo, in profesor Anton Kacin, ki je zastopal katoliški del.
Na Tržaškem pa so se pojavile različne demokratično usmerjene politične skupine, ki so nastopale na raznih volitvah. Priključitev Trsta Italiji ter ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine sta bila med glavnimi povodi, da so se vse slovenske demokratične politične skupine začele povezovati in snovati skupno samostojno politično stranko z namenom enotnega nastopanja Slovencev na vseh volilnih preizkušnjah. Najprej so te povezave zaživele ob volitvah, ko se je v letih 60 začela pojavljati skupna slovenska lista z imenom Slovenska skupnost. Iz tega je na Tržaškem nastala stranka Slovenska skupnost, v katero so se združile vse takratne demokratične politične skupine Slovencev.
Potreba po sorodnem političnem subjektu se je pokazala tudi na Goriškem in tako je bil 15. februarja 1975 sklican zbor slovenskih volivcev, na katerem je padla odločitev, da se ustanovi nova politična stranka, ki bi nadaljevala poslanstvo SDZ. V Katoliškem domu v Gorici je 1. marca 1975 potekal prvi pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za goriško pokrajino. 24. maja istega leta sta se tržaški in goriški del Slovenske skupnosti združila v slovensko samostojno deželno politično stranko z imenom Slovenska skupnost.
Slovenska skupnost je tako začela z novim imenom in starim simbolom lipove vejice nastopati na občinskih in pokrajinskih volitvah, pa tudi na deželnih, parlamentarnih in kasneje evropskih volitvah. V predstavniške organe je izvolila svoje kandidate, ki so zagovarjali pravice Slovencev in slovenske zemlje. Vse to sestavlja bogato politično tradicijo, ki jo lahko spremljamo tudi s pomočjo volilnih in političnih lepakov, ki so nastajali v različnih obdobjih. Ogled lepakov in branje njihovih gesel ter sporočil, ki so jih posredovali javnosti, nam kaže, koliko zavzetosti in truda je bilo vloženih v ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture tudi preko političnega udejstvovanja v zbirni stranki Slovencev v Italiji.
Med mnogimi slovenskimi rojaki, ki so tako ali drugače kandidirali za Slovensko skupnost, naj omenimo letošnjega jubilanta prof. Borisa Pahorja.
Besedilo: SSK