Razstava Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije
V Zavodu sv. Stanislava smo postavili razstavo »Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije«. Razstava in zbornik predstavljata v slikah in besedi različne dejavnosti, ki so jih Slovenci po svetu izvajali v času osamosvajanja Slovenije za njeno takojšnje mednarodno priznanje.
V zborniku smo zapisali: Ko se pojavi odločilni trenutek, Slovenci vemo, kaj moramo storiti. v Sloveniji so se Slovenci množično udeležili plebiscita in se odločili za slovensko suverenost, Slovenci v tujini pa so zbirali podpise v podporo plebiscitu, mnogi so se celo pripeljali v domovino, da bi lahko osebno oddali svoj glas.
Ko je Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost, smo vsi proslavljali – v domovini in tujini. Mnogi izseljenci iz vseh koncev sveta so prišli v domovino, da bi tu doživeli trenutek, ko se je nam uresničil tisočletni slovenski sen svobodne Slovenije.
Ko je Slovenija doživela napad Jugoslovanske armade, so se fantje in možje množično pridružili teritorialni obrambi, izpostavljali so svoje avtomobile in tovornjake v bran samostojni Sloveniji; izseljenci pa z zastavami in transparenti smo v slovenskih narodnih nošah množično zasedali ceste, trge, avenije velemest in zahtevali od svojih vlad, naj podprejo in priznajo samostojno Slovenijo. Navezali smo možne in skoraj neverjetne stike, prišli smo do najvišjih predstavnikov držav in – uspelo nam je! Države, kjer slovenski izseljenci živijo, so prve priznale Slovenijo:
19. decembra 1991, Nemčija in Švedska,
15. januarja 1992, Avstrija, Avstralija, Belgija, Francija, Kanada, Italija, Madžarska, Velika Britanija,
16. januarja, Argentina, Čile, Nova Zelandija, Urugvaj.
Čeprav rojeni v tujini, ki je naše starše sprejela z odprtimi rokami svobode, včasih pa z zelo težko zasluženim kruhom, smo vedeli, da pripadamo Sloveniji, ki je onstran meje, tam daleč, celo onstran oceana. Nismo se le učili slovenščine in srkali slovensko kulturo, živeli smo s Slovenijo, dihali s slovenskimi pljuči.
In ko je napočil čas slovenske osamosvojitve, je bilo samoumevno, da gremo »domov« … nekaterim je to uspelo že maja, julija, avgusta 1991, drugim pa malo kasneje. A tako kot se pravljični junak po dolgi poti vrne domov, obogaten z izkušnjami, ki mu jih je dalo trdo življenje v tujem svetu, smo tudi mi iz lastnih izseljenskih izkušenj, ustanovili društvo izseljencev za izseljence – Slovenija v svetu.
Vse življenje smo črpali iz bogate slovenske zakladnice, ki se ohranja in razvija v izseljenstvu. V društvu Slovenija v svetu se zavedamo, da delček tega narodnega ponosa moramo prenesti tudi v domovino, in v tem duhu razvijamo naš vsakoletni program.
Z razstavo želimo prikazati skrb, ponos, utrip slovenskega srca v izseljenstvu v trenutkih, ki naj bi za vedno ostali prisotni v slovenski narodni zavesti.
Naj se tudi prek revije Moja Slovenija še enkrat zahvalimo Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vsem, ki ste velikodušno sodelovali pri tem projektu.
Hkrati pa vabimo vse vas, ki bi tudi želeli deliti z ostalimi svoje spomine na čas, ko se je Slovenija rojevala kot samostojna država, da se nam pridružite. V težkem trenutku moralne krize, ki jo doživlja Slovenija, potrebujemo ozaveščanje skupne svetle točke osamosvojitve, ki je Slovencem v ponos.
Besedilo: Pavlinka Korošec Kocmur