19 Jul, 2018
08:32:22

Vseslovensko srečanje v Državnem zboru


XIII.Vseslovensko srečanje z naslovom Odslikave slovenstva, ki bo v četrtek, 4. julija 2013, v veliki dvorani Državnega zbora RS, od 10. do 19. ure. Srečanje organizira Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu.

O predloženi tematiki bodo razpravljali trije vabljeni govorci iz tujine in Slovenije, v drugem delu pa ste vabljeni, da srečanje sooblikujete tudi vi. V obliki desetminutnega prispevka (2-3 tipkane strani) lahko predstavite svoj pogled na dani naslov, svoj prispevek pa lahko oblikujete tudi na podlagi ene izmed spodaj danih smernic:


• predstavitev področja delovanja, kjer so Slovenke in Slovenci v preteklosti
pustili svojo sled;
• predstavitev področja, kjer so danes Slovenke in Slovenci pomembni dejavniki;
•  predstavitev tematik, kjer življenje v dveh ali večkulturah in identitetah lahko spodbudi sodelovanje ali poglobi vezi med državami;
• predstavitev načinov za spodbujanje slovenskega kulturnega in znanstvenega prostora;
•  razpravljate o tem, kako je lahko pripadnost slovenski identiteti element za spodbujanje sodelovanja med strokovnjaki;
• predstavite področja sodelovanja, kjer pripadnost slovenski skupnosti lahko spodbudi srečevanje različnih generacij in s tem prenos znanj, kulture, veščin in vrednot;
•  razpravljate o tem, kako se elementi slovenske identitete in kulture odražajo med pripadniki mlajše generacije;
•  kako lahko dosežki pripadnikov slovenske skupnosti zunaj meja RS pozitivno vplivajo na stanje v državi matičnega naroda in na njeno prepoznavnost.

 

Utrinek iz 10. srečanja zamejcev in izseljencev v Državnem zboru

 

Prepričani smo, da bo izbrani naslov XIII. Vseslovenskega srečanja spodbudil veliko zanimivih razmišljanj, zato Vas vabimo, da nam jih predstavite. Ker vemo, da je včasih potovanje v Slovenijo v točno določenem terminu lahko težavno, Vam nudimo možnost, da Vaš desetminutni prispevek pošljete v obliki video prispevka, ki ga bomo med srečanjem tudi predvajali.Vljudno Vas prosimo, da do 25. junija 2013 sporočite naslov prispevka ali pošljete video posnetek, ki naj ne presega 10 minut, sekretarki Komisije dr. Katji Jerman ( Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ), svojo prisotnost pa predhodno sporočitevišji referentki Komisije Nevenki Pirnat (tel: +386 1 478 9922, Fax: + 386 1 478 9882 ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ).
Z velikim zadovoljstvom sporočamo tudi, da bo XIII. Vseslovensko srečanje spremljal kulturni program Glasbene šole na Koroškem.

Evropska Slovenija za boljšo prihodnost vseh

V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa se je 9. maja odvijala predstavitev zbornika Evropska Slovenija. Zbornik Evropska Slovenija je nastal na podlagi civilne iniciative mladih, generacije 30/40, ki si postavlja eno samo vprašanje: Kakšno Slovenijo hočemo? Na vprašanje odgovarja 20 avtorjev, vsak s svojim prispevkom, v katerem podajajo nekaj ključnih predlogov za prihodnost.

Dogodek je bil deležen izjemnega odziva, obiskalo ga je preko 80 gostov, med njimi tudi dr. Lovro Šturm, dr. Peter Jambrek, dr. Verica Trstenjak, dr. Dimitrij Rupel, ustavna sodnika dr. Mitja Deisinger ter Jan Zobec in še drugi eminentni gostje.
Zbornik so uvodoma predstavili uredniki in avtorji, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, mag. Gašper Dovžan, dr. Andrej Rahten ter dr. Gorazd Justinek. Sledila je razprava, v kateri so posamezni udeleženci predstavitve pozdravili zlasti generacijsko avtonomnost zbornika ter njegovo evropsko usmeritev. Zbornik namreč prihaja ob pravem času, ko se v slovenskem prostoru vedno pogosteje pojavljajo dvomi o slovenski umeščenosti v evropski in transatlantski pravni, politični, ekonomski in nenazadnje vrednostni okvir.

Zbornik temelji na trditvi, da lahko o Sloveniji v prihodnosti govorimo le kot o Evropski Sloveniji. Konkretne predloge pa je treba izpeljati na načelih skupne politike, med katere zagotovo v prvi vrsti spada vzpostavitev primerne odgovornosti.
Iniciativa Evropska Slovenija pa na tej točki s svojim delom še ni zaključila. Naslednja javna razprava s predstavitvijo ideje zbornika bo 5. junija v Mariboru. Cilj je, da se zbornik približa čim širšemu krogu Slovencev.

Besedilo in foto: dr. Matej Avbelj, mag. Gašper Dovžan, dr. Jernej Letnar Černič, Miha Movrin

Navduševala baritonist slovenskega rodu Lucas Somoza Osterc

Luka Somoza Osterc, argentinskih korenin po očetu in slovenskih po mami, je študij opernega petja opravil v opernem gledališču Teatro Colòn v Buenos Airesu. Že kot otrok je z mamo rad zahajal v opero in se pri štirinajstih odločil, da bo postal operni pevec. Leta 2011 se je preselil v Slovenijo, kjer se je preizkusil na pevskih avdicijah. Poje v operi, pri sv. mašah, na porokah, začel pa je tudi s samostojnimi koncerti. Rad bi dobil delo v opernem zboru. Luka pravi, da Argentine ne pogreša. V Sloveniji, ki jo doživlja kot mirno in varno deželo, se počuti doma, svojo glasbeno pot pa bo iskal v Evropi. V začetku aprila smo mu z veseljem pomagali pri organizaciji prvega samostojnega koncerta v Polhovem Gradcu.


Na večeru samospevov sta nas v Polhograjski graščini glasbeno razvajala in navduševala baritonist Lucas (ali kar Luka) Somoza Osterc in Vladimir Mlinarić, hrvaško-slovenski pianist in pedagog. Za Lukom je sicer že nekaj opernih nastopov, v Polhovem Gradcu, rodnem kraju svoje prababice, pa se je prvič predstavil na samostojnem koncertu.

Glasbenika sta nas preko koncerta popeljala skozi dela Vincenza Bellinija, Francesca Paula Tostija, Maurica Ravela, Carlosa Guastavina in skozi samospeve slovenskih skladateljev Kamila Maška, Antona Lajovica, Benjamina Ipavca, Davorina Jenka in Lucijana Marije Škerjanca. Po uvodnih samospevih, ki so ogreli tako izvajalca kot poslušalce, nas je Luka nagovoril s prijetnim »slovensko-argentinskim naglasom«. Lukovi uvodi v pesmi, ki jih je podajal skozi nastop, so bili kratki, simpatični in iskreni – v njih je izrazil, kako bo zvenela posamezna pesem in kaj ob tem sam doživlja. Poleg dobrega petja, ki mu poslušalec z užitkom prisluhne, je Luka zanimivo tudi gledati. Njegova mimika obraza in telesa je izrazita – od prešernega nasmeha, iskrivega pogleda, otožnega izraza, do roke, ki samo nakazuje, ali telesa, s katerim poudari vlogo, ki jo poje. Čudovita je bila njegova izvedba njemu priljubljenega italijanskega skladatelja Toscija »La serenata«, podoknica ljubljeni deklici, pa argentinski samospevi, ki jih kot otrok dveh domovin Luka posebej občuteno odpoje. Ob Lukovi izvedbi pesmi »Pod oknom« in »Strunam« na besedilo Franceta Prešerna me je ganilo, kako zelo se je pevec sposoben vživeti v besedilo in z njim nagovoriti poslušalca – ne samo z glasom, ampak predvsem z besedilom. Koncert je popestril simpatičen pogovor s pevcem, ki ga je vodila Damjana Kern. Ob koncu večera je bilo ganljivo Lukovo srečanje z nepoznanimi sorodniki, ki so prisluhnili koncertu, tako da so njegove »Kje so tiste stezice« zvenele še bolj milo in prepričljivo.

Besedilo: Mihela Zaveljcina
Foto: Rafaelova družba

Več v reviji Moja Slovenija 5/2013

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev