15 Nov, 2018
03:23:34

Univerza Tübingen – Primož Trubar v Leksikonu reformatorjev

Študenti na Univerzi Tübingen so se v okviru slovenskega literarno-filmskega večera seznanili z novim delom o reformaciji, ki prinaša tudi članek Primožu Trubarju. Avtor članka o Primožu Trubarju v novo izdanem Leksikonu reformatorjev (2014) je prof. za novejšo zgodovino na Univerzi Tübingen dr. Anton Schindling, ki ga Slovenci sicer poznamo kot urednika zbornika Primus Truber, der slowenische Reformator und Württemberg (2011).

 

 

V Nemčiji, natančneje v Darmstadtu je letos izšel Leksikon reformatorjev/Reformatorenlexikon, izdala sta ga sta Irene Dingel,profesorica za cerkveno zgodovino ter direktorica Inštituta za evropsko zgodovino na Univerzi v Mainzu, in Volker Luppin, profesor za cerkveno zgodovino na Inštitutu za zgodovino Univerze v Tübingenu.

Začetki reformatorske misli so se porajali v mestih. Bili so – porazdeljeni preko pol Evrope – lokalne narave in povezani s posameznimi odličnimi, izjemnimi teologi in pridigarji, še preden se začelo gibanje, ki ga, močno poenostavljeno, imenujemo reformacija. Namen omenjene izdaje je predstaviti najpomembnejše osebnosti, ki so bile izjemnega pomena za prenovo vere in cerkvene misli v 16. stoletju. Znanstveno utemeljeno delo v svojem jedru prinaša izčrpen pregled najpomembnejših ideologov reformacije, ki so s svojim poreklom, sposobnostmi in teološkimi prizadevanji postavili temelje protestantskemu gibanju.

Predstavljeno je 41 osrednjih osebnosti reformacije, izmed katerih jih 17 pripada znanemu osrednjemu krogu teologov-ideologov reformatorske misli, med njimi so Luther, Melanchton, Bucer, Calvin, Zwingli.

Posebnost publikacije predstavlja preostalih 24 imen, ki jih prištevajo med najpomembnejše reformatorje svojega časa, med njimi sta publicistki Argula von Grumbach und Katharina Schütz Zell, trije Italijani (Bernardino Ochino, Lelio Sozzini, Fausto Sozzini), trije Nizozemci (Guy de Bres, Petrus Dathenus, Menno Simons), dva Angleža (Robert Barnes, William Tyndale), dva Siebenbürgerja (pokrajina Sedmograška) (Johannes Honterus, Valentin Wagner), dva Slovenca (Primož Trubar, Peter Pavel Vergerij mlajši), dva Španca (Casiodoro de Reina, Juan de Valdés), Danec (Peder Palladius), Finec (Michael Agricola), Litvanec (Andreas Volanus), Poljak (Johannes a Lasco), Škot (John Knox) in Šved (Olaus Petri).

Leksikon osvetljuje dejstvo, da verske in politične razmere v deželah, v katerih so nekateri omenjenih reformatorjev živeli in delali, niso bile nujno enake kot v deželah, za katere so bili ti reformatorji in njihova dela še posebej pomembni. Tako je npr. Anglež William Tyndale s svojim delom močno vplival na angleško reformacijo, živel pa je v Kölnu, Wormsu und Antwerpnu. Prav tako je poudarjeno dejstvo, da je Primož Trubar ustvarjal v slovenščini, živel in deloval pa je v Rothenburgu, Kemptenu in Derendigenu. Trubar je predstavljen kot pomembna osebnost v krogu nemške reformacije, ki je sledil Luthrovi doktrini in je v izredno težkih razmerah posredoval rojakom temeljna dela protestantizma v njihovem maternem, slovenskem jeziku ter tako osnoval slovenski knjižni jezik.

Predstavljeno je tudi, da dveh izmed predstavljenih osebnosti kasneje niso več smatrali za protestanta, in sicer sta to bila v Neaplju živeči Kastilijec Juan de Valdés in koprski škof Peter Pavel Vergerij mlajši. Tu je postavljena teza, da je bila zanju na začetku reformacija bolj način življenja kot teološki nauk oz. doktrina.

Delo, ki ga zaokrožajo tudi bogata bibliografija in krajevni ter imenski register, je izšlo pri založbi Lambert Schneider.

Literarno druženje se je nadaljevalo z ogledom slovenskega filma Gremo mi po svoje, ki je s svojo sproščenostjo in čudovitimi posnetki pokrajine ob Soči in gorskih vrhov vzbudil med gledalci veliko pritajenega in tudi glasnega smeha ter občudovanja lepot naše Slovenije.

 

Besedilo in foto: Dr. Irma Kern, Universität Tübingen, Slavisches Seminar, Wilhelmstrasse 50, D-72 074 Tübingen

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev