Zgodbe, ki jih ustvarjata mednarodno prijateljstvo in sodelovanje

Počastili smo grob zdravnika in rektorja univerze v Freiburgu, dr. K. J. Starovašnika (iz 18. stoletja) in se ustavili v kraju Derendingen, zadnji župniji zaslužnega Slovenca Primoža Trubarja.

 

Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije zbira in proučuje vplive zdravstva na življenje in odnose med ljudmi različnih strokovnih dejavnosti. V tem smislu mislim, da je umestno sporočiti, kako je prišlo do tega dogodka, da smo rekreativne, poletne počitnice v Schwarzwaldu pri Freiburgu izkoristili za kulturni doživljaj.

Prijateljstvo iz študentskih let (počitniška praksa v bolnici Ptuj v letu 1961 ob gradnji berlinskega zidu) in tozadevno nadaljnje druženje s prof. dr. med. H. V. Ulmerjem iz Univerze v Maizu je pripomoglo, da je nastalo tudi strokovno sodelovanje med Slovenci na področju fiziologije športa, medicine dela in gorske medicine. Tradicionalni poletni fiziološki simpoziji, ki jih organizira prof. dr. med. H.V. Ulmer, so s sodelovanjem dr. med. Bogomila Hrašovca iz Celja in dr. med. Jurija Gorjanca iz Slovenj Gradca prišli tudi v Slovenijo (Logarska dolina 2002). Ob 205-letnici prvega pristopa na Watzmann po Valentinu Staniču (200. letnico prvega vzpona smo slovenski in nemški gorniki po zaslugi dr. Tatjane Peterlin-Neumaier skupaj proslavili v Berchtesgadnu) smo privzeli njegovo ime in strokovno srečanje poimenovali simpozij višinska fiziologija. Dvakrat je bil simpozij v Berchtesgadnu (2005 in 2007 ), točno na Reiteralpe. Leta 2009 je predviden simpozij v Sloveniji v organizaciji Fakultete za šport iz Ljubljane in PD Valentin Stanič iz Kanala, ki neguje dediščino duhovnika in prvega alpinista v vzhodnih Alpah. Simpozij ima teoretski del in praktični del, ki se odvija v obliki pohoda v gore. Leta 2009 bo to obisk Triglavskega pogorja, kjer je tudi koča Valentina Staniča, teoretski del pa bo v Bohinjski Bel,i v vojaškem alpinskem centru.

 
V sklopu priprav je prof. Ulmer povabil nekaj partnerskih sodelavcev na počitniško in rekreativno druženje v študentski dom Teutonenhütte v Schwarzwald (Schauinsland nad Freiburgom). Iz Slovenije smo se druženja udeležila dva para in to Marija in Marko Valentinčič iz Nove Gorice in Anica in Franc Zabukošek iz Šentjurja, iz Nemčije pa Markus in Sibille Tannheime.

To prijetno, prijateljsko druženje smo izkoristili tudi za obisk in spomin na kulturno dediščino iz Slovenije. Grob dr. K. J. Starovašnika se nahaja v lepem okolju starega pokopališča z lepo plastiko v nagrobniku. Napis , ki ga je poškodovalo bombardiranje v drugi svetovni vojni, govori o vrednosti in zaslugah pokojnika (o tem poroča dr. Zvonka Zupanič Slavec v Isisu III, št.3 1994). Prof. dr. med. H. V. Ulmerju, kot nekdanjemu študentu v Freiburgu, je bilo to odkritje v prijetno zadovoljstvo. V sodelovanju smo okrasili lepo nagrobno plastiko in prižgali svečo. Skupaj smo ugotovili, da bi bilo v partnerskem sodelovanju dobro obnoviti napis in grob trajno okrasiti s počasi rastočim grmičkom iz Slovenije (predlog prof. Ulmerja).

Podobno prijetno doživetje mu je pomenilo spoznanje, da je v Derendingenu kot evangeličanski duhovnik deloval Slovenec Primož Trubar. Vsi smo bili prijetno presenečeni, ko smo bili za možnost odprtja cerkve, v kateri je pridigal Primož Trubar, nagovorjeni v slovenščini. Ko je prof. Ulmer spoznal, da je Trubar imel dobre zveze v kulturnem življenju Tübingena (knjižica Trubarjevo leto), je o tem obvestil direktorja Inštituta za etiko in zgodovino medicine v Tübingenu, prof. dr. dr. Urbana Wiesinga .

 

 
Takšno prijateljsko sodelovanje in odkrivanje evropske in mednarodne kulturne dediščine vzpodbuja mednarodno sodelovanje in omogoča trajnostni razvoj in partnersko sodelovanje tudi za današnji in prihodnji čas.

Mislim, da je sodelovanje zdravništva, športa in gorništva v okviru mednarodnega simpozija fiziologov, ki mu je duhovni vodja prof. dr. H. V. Ulmer, Facharzt für Physiologie, Inst. Für Sportwissenschaft, FB 02, Johannes Gutenberg-Universität, Mainz in za Slovenijo soorganizator Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, vredno pozornosti. Tako srečevanje je koristno v strokovnem, prijetno v rekreativnem in v zadovoljstvo kar se tiče družabnega in spoznavnega druženja. Evropa je priložnost za prijateljstvo in sodelovanje, prijateljstvo in sodelovanje pa tudi ustvarja Evropo, katere pomemben del smo Slovenci, saj to dokazuje bogata kulturna dediščina, ki jo je vredno negovati in ohranjati.
 

Franc Zabukošek, dr. dent.

Podobne teme: