16. srecanje slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope
Od zgodnjih 70-ih let prejšnjega stoletja se slovenski pevski zbori zahodne Evrope srečujejo na revijah, ki jih izmenoma pripravljajo v deželah, kjer so naši rojaki nekdaj našli delo in drugi dom. Za letošnje 16. revijo je poskrbel nizozemski pevski zbor ‘Zvon’, ki je na cvetno soboto v Schienveldu gostil zbore iz Nemčije in Belgije. Namesto pevcev iz Francije, ki se tokrat niso mogli udeležiti srečanja, pa so pripravili drugačno ‘slovensko’ presenečenje.
Skupni imenovalec revije je ljubezen do domovine, tudi tokrat se je prireditev začela z Zdravljico. O pomenu pevskih druženj za ohranjanje slovenske identitete in kulture je v pozdravnem govoru spregovoril veleposlanik RS v kraljevini Nizozemski Roman Kirn. V imenu vlade in ministra za Slovence po svetu se je zahvalil pevovodjem in vsem nastopajočim za njihovo delo, ki pomembno povezuje njihove dežele in domovino v združeno Evropo.
Povezovanje družabnosti in kulturne zavesti
Domačini, člani pevskega zbora ‘Zvon‘ pod vodstvom Antona Koprivska, v nizozemske Limburgu nadaljujejo tradicijo svojih prednikov, ki so se v teh krajih pred 85 leti povezali v pevsko drustvo. S spremljanjem slovenskih mas in z nastopanjem na kulturnih prireditvah, tudi v Sloveniji, so steber tukajšnje slovenske skupnosti. S šopkom priljubljenih narodnih so zaceli revijo in ogreli poslušalce v župnijski cerkvi sv. Eligija.
Podobno se je prek meje pred petdesetimi leti začelo v Belgiji, od koder izvira mešani zbor ‘Slomšek‘. Za vaje v Maasmechelenu naredijo vsakih štirinajst dni vsaj kakih 1200 km. Za nastope in sodelovanje pri bogoslužjih jih redno vabijo v okoliške dežele. V Schinveldu so se predstavili v treh zasedbah: mešani in zenski zbor pod vodstvom Karlija Cverleta, moški zbor je vodil Vili Rogelj. Njihov izbor narodnih je požel navdušeno odobravanje poslušalcev.
Tudi pot na pevske vaje v nemški Moers je za posamezne člane zbora ‘Slovenski cvet‘ dolga nekaj deset kilometrov, za nastope pa se dlje: „(V tem delu Nemčije) v zadnjih tridesetih letih ni bilo slovenske slovesnosti brez pevcev ‘Slovenskega cveta“! Pod vodstvom pevovodje Iztoka Kespreta je v okviru zbora nastala skupina ‘Slovenski fantje’, ki je začela njihov nastop. Po fantovsko prešerno so zapeli se v drugih slovanskih jezikih. Celoten ‘Cvet’ pa je občinstvo navdušil s peterico narodnih in ponarodelih pesmi, ki jim zna pritegniti vsak Slovenec.
Tudi tujci znajo peti po slovensko
Po zaslugi Antona Koprivska se je prav v Schienveldu priložnostna pevska skupina lotila oživljanja starih ljudskih pesmi iz različnih evropskih držav. Vodstvo je med tem prevzela Margreet Wesseling, tudi pod njeno taktirko ostajajo najbolj priljubljene slovenske narodne in umetne pesmi. Pogumno so prvič zapeli predvsem slovenskemu občinstvu, ki jih je nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Pri skupnih pesmih vseh nastopajočih se je končno oglasila harmonika, za pravo slovensko podobo pa sta v narodnih nošah poskrbela Mici Michon-Čebin in mož Nico. Mici je ti gorenjski nosi, skupaj z nošami z drugih slovenskih koncev, šivala za folklorno skupino ‘Nizozemska’, zdaj pa upa, da se še bo našla mladina, ki jih bo tudi v prihodnosti rada nosila.
Skrb za prihodnost
Ob domačih dobrotah in alpskih poskočnicah so se nastopajoči in gostje zadržali na veselem družabnem srečanju. Za voditelje zborov in dirigente se je delo nadaljevalo z ocenjevanjem tokratne in načrtovanjem naslednje revije. K veselju nad zelo uspešnim srečanjem se je primešal kanček pelina. Navdušenje nad prepevanjem v pevskih zborih upada, povprečna starost pevcev narašča. V preteklih letih je prenehalo kar nekaj zborov, sedaj ‘Zvon’ napoveduje, da bodo s praznovanjem 85-letnice v jeseni sklenili svoje delovanje.
S tem se končuje pomembno poglavje v izseljenskem zborovskem petju. Ostali zbori se trudijo pritegniti nove pevce vseh generacij. Tudi s prireditvami, kot je bila tokratna: ko so pokazali, kako je veselje do petja in družabnosti mogoče dejavno povezovati s predstavljanjem Slovenije.
Besedilo in foto: Metka Murko, Haag, Nizozemska