22 Jul, 2018
15:14:39

Na razstavi stripov tudi dela učenk slovenščine iz Banjaluke

Natečaj Nariši Pilov strip so v uredništvu Pila tokrat razpisali že petič, učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke in Slatine pa so se ga udeležili drugič.

 

 

Na natečaju so sodelovali Gabrijela Tavčar, Dijana Račić, Aleksandar Rener, David Stanišić in Đorđe Stanišić, Ana Katalina in Dorotea Katalina, Rastko Zrnić in Aleksandar Zrnić z dvema stripoma ter Elena Lunić in Mihaela Lunić z dvema stripoma. Strip Gabriele Tavčar in oba stripa Mihaele Lunić in Elene Lunić je strokovna žirija nagradila in izbrala za razstavo, ki je na ogled v knjigarni Konzorcij v Ljubljani.

Ob obisku Ljubljane smo si z učenci ogledali razstavo nagrajenih del, urednica revije PIL Jana Zirkelbach pa se je srečala z našimi učenci in vsem, ki so sodelovali na natečaju, podelila Šnofijeve majice in revije, učenkam nagrajenih del pa še družabne igre.

 

Besedilo in foto: Barbara Hanuš, 9.5.2014

16. srecanje slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope

Od zgodnjih 70-ih let prejšnjega stoletja se slovenski pevski zbori zahodne Evrope srečujejo na revijah, ki jih izmenoma pripravljajo v deželah, kjer so naši rojaki nekdaj našli delo in drugi dom. Za letošnje 16. revijo je poskrbel nizozemski pevski zbor 'Zvon', ki je na cvetno soboto v Schienveldu gostil zbore iz Nemčije in Belgije. Namesto pevcev iz Francije, ki se tokrat niso mogli udeležiti srečanja, pa so pripravili drugačno 'slovensko' presenečenje.

 

 

 

Skupni imenovalec revije je ljubezen do domovine, tudi tokrat se je prireditev začela z Zdravljico. O pomenu pevskih druženj za ohranjanje slovenske identitete in kulture je v pozdravnem govoru spregovoril veleposlanik RS v kraljevini Nizozemski Roman Kirn. V imenu vlade in ministra za Slovence po svetu se je zahvalil pevovodjem in vsem nastopajočim za njihovo delo, ki pomembno povezuje njihove dežele in domovino v združeno Evropo.

 

Povezovanje družabnosti in kulturne zavesti

Domačini, člani pevskega zbora 'Zvon' pod vodstvom Antona Koprivska, v nizozemske Limburgu nadaljujejo tradicijo svojih prednikov, ki so se v teh krajih pred 85 leti povezali v pevsko drustvo. S spremljanjem slovenskih mas in z nastopanjem na kulturnih prireditvah, tudi v Sloveniji, so steber tukajšnje slovenske skupnosti. S šopkom priljubljenih narodnih so zaceli revijo in ogreli poslušalce v župnijski cerkvi sv. Eligija.

 

Podobno se je prek meje pred petdesetimi leti začelo v Belgiji, od koder izvira mešani zbor 'Slomšek'. Za vaje v Maasmechelenu naredijo vsakih štirinajst dni vsaj kakih 1200 km. Za nastope in sodelovanje pri bogoslužjih jih redno vabijo v okoliške dežele. V Schinveldu so se predstavili v treh zasedbah: mešani in zenski zbor pod vodstvom Karlija Cverleta, moški zbor je vodil Vili Rogelj. Njihov izbor narodnih je požel navdušeno odobravanje poslušalcev.

 

Tudi pot na pevske vaje v nemški Moers je za posamezne člane zbora 'Slovenski cvet' dolga nekaj deset kilometrov, za nastope pa se dlje: „(V tem delu Nemčije) v zadnjih tridesetih letih ni bilo slovenske slovesnosti brez pevcev 'Slovenskega cveta“! Pod vodstvom pevovodje Iztoka Kespreta je v okviru zbora nastala skupina 'Slovenski fantje', ki je začela njihov nastop. Po fantovsko prešerno so zapeli se v drugih slovanskih jezikih. Celoten 'Cvet' pa je občinstvo navdušil s peterico narodnih in ponarodelih pesmi, ki jim zna pritegniti vsak Slovenec.

 

Tudi tujci znajo peti po slovensko

Po zaslugi Antona Koprivska se je prav v Schienveldu priložnostna pevska skupina lotila oživljanja starih ljudskih pesmi iz različnih evropskih držav. Vodstvo je med tem prevzela Margreet Wesseling, tudi pod njeno taktirko ostajajo najbolj priljubljene slovenske narodne in umetne pesmi. Pogumno so prvič zapeli predvsem slovenskemu občinstvu, ki jih je nagradilo z navdušenim ploskanjem.

 

Pri skupnih pesmih vseh nastopajočih se je končno oglasila harmonika, za pravo slovensko podobo pa sta v narodnih nošah poskrbela Mici Michon-Čebin in mož Nico. Mici je ti gorenjski nosi, skupaj z nošami z drugih slovenskih koncev, šivala za folklorno skupino 'Nizozemska', zdaj pa upa, da se še bo našla mladina, ki jih bo tudi v prihodnosti rada nosila.

 

Skrb za prihodnost

Ob domačih dobrotah in alpskih poskočnicah so se nastopajoči in gostje zadržali na veselem družabnem srečanju. Za voditelje zborov in dirigente se je delo nadaljevalo z ocenjevanjem tokratne in načrtovanjem naslednje revije. K veselju nad zelo uspešnim srečanjem se je primešal kanček pelina. Navdušenje nad prepevanjem v pevskih zborih upada, povprečna starost pevcev narašča. V preteklih letih je prenehalo kar nekaj zborov, sedaj 'Zvon' napoveduje, da bodo s praznovanjem 85-letnice v jeseni sklenili svoje delovanje.

 

S tem se končuje pomembno poglavje v izseljenskem zborovskem petju. Ostali zbori se trudijo pritegniti nove pevce vseh generacij. Tudi s prireditvami, kot je bila tokratna: ko so pokazali, kako je veselje do petja in družabnosti mogoče dejavno povezovati s predstavljanjem Slovenije.

 

Besedilo in foto: Metka Murko, Haag, Nizozemska

Srečanje s Slovenci na Švedskem

Veleposlanik Kajzer se je v soboto 26. aprila 2014, z družino udeležil letnega srečanja predstavnikov vseh slovenskih društev na Švedskem, ki so se v mestu Malmö sestali na letnem Občnem zboru. Na Občnem zboru, ki ga je vodil predsednik Zveze slovenskih društev na Švedskem g. Macuh, so slovenska društva predstavila opravljene aktivnosti v preteklem obdobju in potrdila letni načrt dela.

 

 

Obenem je ob bogatem kulturnem programu, ki so ga pod vodstvom dolgoletne prizadevne predsednice ga. Ivanke Franceus organizirali člani društva Planika iz Malmö-ja, ki v letošnjem letu praznuje 40-letnico obstoja, potekalo tudi kulturno-družabno srečanje. Na srečanju se je veleposlanik Kajzer v krajšem nagovoru zahvalil za povabilo in v osnovi čestital Zvezi slovenskih društev za delo na ohranjanju slovenskega jezika in kulture med Slovenci na Švedskem. Obenem je čestital predsednici društva Planika ga. Franceus ob 40-letnici delovanja ter poudaril, da je Slovenija, ki v letošnjem letu praznuje 24-letnico samostojnosti in suverenosti, hvaležna slovenski skupnosti na Švedskem za vse kar je bilo takrat storjenega za priznanje naše državnosti. Zahvalil se je za vse kar je bilo v preteklih dveh desetletjih narejenega na področju ohranjanja jezika, kulture in slovenske identitete na Švedskem ter za krepitev sodelovanja in krogov prijateljstva med Slovenijo in Švedsko. Dejal je, da je v sedanjem času, ko si v Sloveniji prizadevamo za iskanje konsenza za izvedbo potrebnih reform, ki bodo okrepile našo notranjo kohezivnost in bodo ob ohranitvi visoke ravni socialne države izboljšale gospodarsko konkurenčnost, sodelovanje z državami nordijsko-skandinavskega kroga izjemno pomembno.

Zavzel se je, kljub dejstvu, da Slovenija nima več rezidenčnega veleposlaništva na Švedskem, okrepitvi sodelovanja med ambasado in slovensko skupnostjo na Švedskem na konkretnih kulturnih, gospodarskih in ostalih projektih, ki bodo prinašali dodano vrednost za uresničevanje naših skupnih ciljev v smeri širitve krogov prijateljstva med Slovenijo in Švedsko ter zagotavljanja blaginje in napredka za oba naroda znotraj združene in globalno konkurenčne Evrope.

V sproščenem druženju, kjer ni manjkalo dobre slovenske glasbe in slovenskih dobrot, se je veleposlanik vsem prisotnim lepo zahvalil za prijazen sprejem, smo načeloma že dogovorili nekatere konkretne skupne aktivnosti, ki bodo vezane na predstavljanje slovenske kulture in sodelovanja na področju odpiranja vrat slovenskim podjetjem na Švedskem.

 

Besedilo in foto: Tina Lampelj

 

Praznovanje materinskega dne v Slovenskem kulturnem centru v državi Illinois v ZDA

V nedeljo 11 maja Slomškova Slovenska Šola prireja praznovanje Materinskega Dneva v Slovenskem Katoliškem Centru. Vsi ste vljudno vabljeni da se udeležite svete maše ob 11.00 uri v cerkvi. Šolski program se prične ob 12:45, z kosilom bomo začeli takoj po programu. Rezervacije se sprejemajo do sobote, 4 maja, 2014, v kulturnem centru ali po spletu na spletni strani Slovenskega katoliškega centra.

 



The students are preparing for the annual Mother’s Day Mass and Program which concludes our school year. We invite you to join us on Sunday, May 11th beginning with 11:00am family mass at St. Mary’s Catholic Mission. The program will begin at 12:45 pm and a buffet luncheon will follow at the Slovenian Catholic Center.

 



Reservations are required.  Slomšek Slovenian School students and teachers are complimentary for this luncheon but must complete a reservation form.
 

Paid Reservations Received/Postmarked By Sunday, May 4:

  • Adult $15.00
  • Students (ages 7-14) $8.00
  • Children (ages 0-6) Free

Paid Reservations Received/Postmarked After Sunday, May 4:

  • Adult $20.00
  • Students (ages 7-14) $8.00
  • Children (ages 0-6) Free

 

Slovenian Catholic/Cultural Center
14252 Main Street
Lemont, IL 60439
 

Slovenski klub Adelaide

Kar ne morem verjeti kako hitro je mimo tri mesece. Komaj smo se poslovili od božiča in ze je pred vrati Velika noč. Božično kosilo je bilo ponovno dokaz, da je vse bolj popularno. Udeležilo se ga je preko 150 članov in prijateljev. “Caterer” Joe je poskrbel za odlično kosilo. S štiri vrstnem menijem je bil po mojem mnenju lahko zadovoljiv se tako zahtevne kritik. Na žalost, naše utrujene kuharice niso več tako mlade, da bi bile pripravljene nahraniti toliko ust. Veseli smo bili obiska naših rojakov iz Melbourna, ki ga je organiziral verski center iz Kew-ja 26. decembra 2013. Poromali so v Penolo od tam pa nadaljevali izlet do Adelaide, kjer so se na nedeljo, 29. decembra pridružili praznovanju v slovenski cerkvi Svete družine. Popoldan smo se zbrali pri kosilu v našem klubu skupaj z našim adelaidskim nadškofom Philipom Wilsonom, ki je vodil slavno mašo v naši cerkvi skupaj s patrom Cirilom in patrom Davidom. Gospod nadškof je bil izredno zadovoljen in presenečen nad našim klubom. Na Silvestrovanju se nas je zbralo le nekaj. Vprašanje pa je, če se bo v bodoče sploh se splačalo odpreti klub na ta večer? V nedeljo, 9. februarja pa smo imeli v klubu obisk glasbene grupe iz Slovenije. Popularna pevka Manca Špik je s svojim čudovitim glasom očarala mlade in stare. Tudi Hajni Blagne je poskrbel, da je bilo veselo. Za smeh pa je poskrbel Klemen Košir. Bil je zares lep večer. Tudi pusta smo počastili v nedeljo, 2. marca. Imeli smo B.B.Q. Pust pa ne bi bil pust brez pustnih krofov, za kar se moram iz srca zahvaliti ženam, ki so jih pripravile. Hvala bili so odlični. Rad bi se zahvalil vsem tistim kateri pomagate in podpirate naš klub. Vsem članom in prijateljem Slovenskega kluba želim vesele in varne velikonočne praznike.

 

Besedilo: Ivan Cafuta, predsednik

Več si lahko preberete v novi številki glasila južnoavstralskih Slovencev, Slovenia, ki jo najdete na strani Glas Slovenije ali Slovenia.

Odprtje konzulata v Melbournu

Tokrat se je prvič zgodilo, da slovenski konzulat odprl svoja vrata v Melbournu. To je zgodovinski trenutek za Slovence v Viktoriji.

 

 

Slovenska diplomatska služba je načrtovala širitev v ta del sveta. Po odprtju konzulata v Melbournu, Slovenija načrtuje odprtje konzulatov tudi v avstralskih mestih Sydney, Adelajde, Brisbane in Perth. Konzulati se bodo odprli tudi na Novi Zelandiji, Indoneziji, Maleziji in Singapurju. Te konzulate bo nadzorovalo slovensko veleposlaništvo v Canberri, v Avstraliji, kjer bo regionalno središče.

V nadaljevanju si oglejte posnetek ob uradnem odprtju slovenskega konzulata v Melbournu, Victoria in pogovor s častnim konzulom Derryjem Maddisonom. Intervju je bil narejen v produkciji Slovenia Australia channel on YouTube.

 

Besedilo: MS

Peter and Anita Bole Schneider iz Avstralije

Mlada avstralska Slovenca Peter in Anita Bole Schneider sta brat in sestra. Na kolesarski dirki Tour Down Under 2014 po Avstraliji sta pomagala kot prostovoljca. Peter pa se tudi ukvarja s tekmovalnim kolesarjenjem.

 

 

Prispevek je pripravil: Slovenia Australia channel

Na proslavi v Sarajevu presenetil Jure Franko

V dvorani Franjevačkog međunarodnog studentskog centra Sarajevo se je 8. 2. 2014 ob 18. uri odvila tradicionalna prireditev za Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Navkljub demonstracijam, ki se te dni dogajajo v Sarajevu, smo bili odločni in poskrbeli za izvedbo proslave. Proti pričakovanju je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Prireditev je vodila naša članica Dina Maksimić.

 

 

Za svečano otvoritev z Zdravljico je poskrbel naš zbor Camerata Slovenica, sledil je pozdravni govori predsednika SD Cankar, Asima Kulenovića, nadaljeval je Veleposlanik Republike Slovenije v BIH, nj. eks. Iztok Grmek. Naslednji govornik pa je presenetil vse navzoče. Na oder pred mikrofon je stopil Jure Franko, nekdanji smučarski reprezentant in dobitnik srebrne medalje na Zimskih olimpijskih igrah, ki so se pred tridesetimi leti odvijale tukaj v Sarajevu in pozdravil občinstvo, ki se je odzvalo z bučnim aplavzom.

 

 

Nato pa so vajeti v roke prevzeli nastopajoči: glasbeni duet flavta in kitara: Esma Sulejmanagić in Jure Cerkovnik, učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, pod vodstvom učiteljice Ane Pulko, s Prešernovimi recitacijami in kot zadnji nastopajoči, slovenski igralec in voditelj otroškega kviza Sive male celice, g. Pavle Ravnohrib. Slednji je igral vlogo Prešerna v istoimenskem filmu, njegova kvaliteta je bila pričakovana, posebej pa moramo pohvaliti učence dopolnilnega pouka in učiteljico, ki so pripravili vsebinsko bogat nastop in zahvaliti smučarskemu asu Juretu Franku, ki je v teh turobnih dneh popestril našo proslavo. Po zaključenem uradnem delu je sledilo druženje ob soku in vinu v preddverju dvorane. V trdi temi smo po najkrajši poti odhiteli proti domu, da se ne bi slučajno kje srečali z jeznimi demonstranti na ulici. Prireditev se je odvila ob podpori Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in v organizaciji SD Cankar.

 

Besedilo in foto: Samo Čolak

 

Razstava slovenskih izseljencev

Gospo Vero Papež Adamič sem spoznala pred štirimi leti, ko je v Narodno in univerzitetno knjižnico prinesla svojo knjigo Od prednikov do potomcev, Slovenci v Slatini in Banjaluki 1923-2008. Prevzela me je njena neverjetna energija in veselje do življenja. Ko mi je pripovedovala zgodbo svoje družine in zgodbe drugih slovenskih priseljencev, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja našle nove domove v Bosni in Hercegovini, so se mi odprla nova obzorja. Doživeto je opisovala trdo življenje svojih prednikov na Krasu in težke razmere, ki so nastopile po letu 1920, ko je velik del slovenskega ozemlja padel pod Italijo. Slovence so preganjali, izrivali slovenski jezik iz šol in uradov, neposlušne pa grobo kaznovali. Prav zato se je s Primorske izselilo več okoli 100.000 ljudi, več kot 70.000 jih je našlo domovino v novo nastali Kraljevini SHS.

 

Prof. Anton Štreklej je v Slatino prišel leta 1924 in privabil še številne slovenske družine s Primorske

 

V dobrih desetih letih se je v majhen kraj Slatina pri Banjaluki naselilo 57 slovenskih družin s Krasa ter z vipavskega in goriškega konca, 26 družin pa je prišlo živet v Banjaluko in njeno okolico. Družina gospe Vere je prišla v Slatino med prvimi, že leta 1924. Njen ded Alojz Adamič je sledil prijatelju, profesorju Antonu Štreklju, ki je v Slatini kupil veliko plodne zemlje in se odločil ostati.

Slatina je 13 km oddaljena od Banjaluke. Ime je dobila po termalnih izvirih, ki so jih s pridom izkoriščali že Rimljani. Kot zdraviliški kraj je bila znana tudi v Avstro-Ogrski in Kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji. Leta 1929 je postala občina in takratso v toplicah postavili pokrit termalni bazen z osmimi zdravilnimi kadmi, leta 1934 pa še dva večja kopališka bazena in bazen z zdravilnim blatom. Toplice je obiskovalo povprečno 4.000 gostov letno, imeli so zdraviliško ambulanto in v njej stalnega zdravnika. Slatina je bila priljubljen izletniški kraj bližnjih Banjalučanov.

Slovenske družine, ki so se naselile v Slatini in okolici, so precej vplivale na izgled in življenje v samem kraju, predvsem pa so imele velik pomen za razvoj kmetijstva. Ko so se Slovenci ustalili na novih domovih, so začeli z organiziranjem predavanj o sadjarstvu, vinogradništvu in učinkovitem kmetovanju. Uvedli so številne nove sorte sadnega drevja in zelenjave, razvijali so čebelarstvo in vinogradništvo. Domačini so Slovence lepo sprejeli, saj so bili mirni in delavni, veliko so prispevali k razvoju kraja. Prav zato mu še danes rečejo »slovenska vas«.

Številni potomci prvih družin, ki so v Bosno prišle v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, še danes živijo tam, mnoge pa je zadnja vojna vihra na Balkanu spet poslala v svet. Tako se je tudi družina gospe Vere uspela rešiti iz vojnega območja in se leta 1993 naselila v Sloveniji. Seveda ni šlo brez številnih zapletov in prošenj za bivanje in državljanstvo.

 

V času Avstro-Ogrske in Kraljevine SHS so bile v Slatini znane toplice

 

Na razstavi Od prednikov do potomcev – Slovenci v Slatini, ki bo v Plečnikovem hodniku NUK na ogled med 4. julijem in 30. avgustom 2014 in katere avtorica je gospa Vera Papež Adamič, se predstavlja 25 slovenskih družin, ki so ali so bile naseljene v Slatini. Kolaž obrazov prednikov in potomcev nas bo uvedel v zgodbe ljudi, ki so Slatino sprejeli za svoj dom, mnogi med njimi pa so, tako kot že njihovi predniki, zaradi dogodkov v nekdanji Jugoslaviji pred dvajsetimi leti, spet razseljeni po svetu.

 

Besedilo in foto: Helena Janežič, NUK, Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS

Ogled hokejske tekme v Sarajevu

10.01.2014 ob 19.15  smo si nekateri člani SD Cankar v dvorani J.A. Samaranch – Zetra, v Sarajevu, ogledali dolgo pričakovano in dobro reklamirano hokejsko tekmo med Telemach Olimpijo ( SLO ) in VSV Villachom ( AUT ), ki je bila del rednih dogajanj v hokejski ligi Ebel, hkrati pa najava dogodkov, ki bodo sledili v februarju ob 30. obletnici ZOI 84 ( zimske olimpijske igre davnega 1984. leta, ko je bilo Sarajevo domačin tega velike ga dododka ). Ta tekma je pomenila začetek turnirja, ki se odvija v organizaciji Hokejaškog saveza BIH in Grada Sarajeva, generalni sponzor je Telemach, pokrovitelj pa Grad Sarajevo.

 

 

Vzdušje na sami tekmi je bilo enkratno. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička ( 15.000 gledalcev ), bilo je tudi precej navijačev iz Slovenije. Še posebej je bil ta dogodek pomemben za Sarajevčane, ker slabih trideset let ni bilo neke tako odmevne hokejske tekme v Sarajevu niti v BIH. To, da smo mi navijali za svoje rojake, to je Telemach Olimpijo, je bilo pričakovano, je pa zanimivo, da so za iste navijale vse „Sarajlije“. Čeprav smo goreče navijali, našim favoritom ni uspelo, tekmo so izgubili 5 : 6. V vsakem primeru je bila tekma za vse nas velik spektakel in hvala vsem, ki so omogočili, da se ta turnir odvije v Sarajevu.

 

Besedilo in foto: Samo Čolak

Dodaj med priljubljene

Sledi nam na:

Powered by CoalaWeb

Iskanje

Revija

Facebook

Twitter

Iz zamejskih medijev