Zadnja Moja Slovenija 2014

Zanimivosti iz vsebine:

INTERVJU: Po poteh Slovencev v Minnesoti

Pri nas je tradicija domala sramota, v Ameriki pa ponos

 

Marjan Bradeško je eden tistih, ki je ponosen na svoje korenine, ki kljub številnih potovanjem nikoli ne pozabi na svoj domači rodni kraj Polhov Gradec. Po izobrazbi magister računalništva, sicer pa navdušen gornik in popotnik, silno rad tudi piše. Pa ne le o potovanjih, pač pa tudi o poslu, prodaji in javnem nastopanju. Napisal je tri knjige in imel objavljenih preko tisoč člankov. Med drugim je pri naši založbi izdal knjigo Konec tedna na izlet. Na poteh ga vedno spremlja fotoaparat. Tokrat se je odpravil po poteh svojih sorodnikov na severu Združenih držav Amerike. Njegovo doživljanje Slovencev je zanimivo pričevanje o tem, kako so živeli in kako danes živijo potomci Slovencev, ki so boljši kruh iskali čez veliko lužo.

 

LEPOTE SLOVENIJE:

Reško jezero – jezero v prvinski naravi

 

V prejšnji številki naše revije smo v sliki in besedi predstavili Kočevsko ali Rudniško jezero. Mimogrede smo ob tem omenili, da je na Kočevskem skoraj istočasno kot Kočevsko jezero nastalo še eno jezero, ki se po največjem kraju v njegovi bližini, po Kočevski Reki, imenuje Reško jezero. V 70. letih prejšnjega stoletja se je med ribiči porodila ideja o zajezitvi Reškega potoka. Pripravljalna dela so se začeli že leta 1977. Pri tem je šlo najprej in predvsem za čiščenje struge potoka in brežin. Že naslednje leto, to je leta 1978, so potok na mestu, kjer je nekoč stal srednji mlin in žaga zajezili. Preko so speljali most, pod njim pa postavili brano, ki zadržuje večje kose lesa in vej, ki jih ob večjih deževjih voda prinese s seboj.

 

POVRATNIKI: Helena Dejak

Slovenka s severa

 

Tokratna gostja v rubriki Povratniki se je že pred 40 leti preselila daleč na sever, na Islandijo in tam še vedno živi. Povratnica je zato, ker najmanj dvakrat na leto prihaja domov, včasih tudi za cel mesec ali več. Tudi poslovno je tesno povezana s Slovenijo. Na Islandijo ni odšla s prav lahkim srcem. Pokrajino na Islandiji se je namreč predstavljala, da je podobna tisti na luni. Tja je odšla za fantom, ki ga je spoznala v Portorožu, kamor je pripeljal skupino turistov iz Islandije. Mlada ljubezen je mlado dekle tako premotila, da je odšla za fantom v Islandijo in ne v Indijo, kamor je nameravala. Zagreta za joga filozofijo se je namreč namenila v enega izmed mnogih ašramov v Indiji.

 

URAD:

Konferenca o mednarodnem povezovanju lokalnega podjetništva

 

Kakšne so lastnosti pravega podjetnika, kako poslovati na Slovaškem? Kje najti partnerje na Bavarskem, je Avstrija za Slovence še obljubljena dežela? Odgovore na ta vprašanja smo iskali in našli na 6. poslovni konferenci z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva, na Bledu. Med seboj so se posvetovali slovenski podjetniki in poslovne ustanove z Avstrijske Koroške, Bavarske, Slovaške in Hrvaške ter predstavniki obrtnih in gospodarskih zbornic. Konferenco je organiziral Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

NOVICE:

150 let prve slovenske skupnosti v ZDA

 

Letošnje leto je na drugi strani Atlantika minilo v znamenju praznovanja. Slovenci v ZDA so namreč praznovali sto petdeset let svoje najstarejše skupnosti. Mesto Saint Stephen v bližini Missisipija v zvezni državi Minnesota je bil tisti kraj, kjer so Slovenci ustanovili svojo prvo skupnost. Tja sta leta 1864 prišla Gregor Pogačnik (Pogatshcnik) in Gregor Peternel (Peternell). Nenaseljeno poljedeljsko območje Brockway je tako postalo naselbina Sveti Štefan v Gozdu, leta 1914 pa je kraj postal mesto.

 

 

OHRANJANJE SLOVENŠČINE: DR. MIHA VRBINC

“Naša gimnazija dijake dobro pripravi na maturo in na življenje«

 

Imeti gimnazijo s slovenskim učnim jezikom v tuji državi je resda pravica, a tudi prestiž. Še posebej, če je ta tako imenitna, kot je Slovenska gimnazija s sedežem v Celovcu. Vpis skokovito narašča, vse več je otrok, ki se prihajajo šolat na avstrijsko Koroško iz matične domovine. O SLOG (slovenski gimnaziji) smo se pogovarjali z njenim sedaj že dolgoletnim ravnateljem, dr. Miho Vrbincem.

 

 

OBIČAJI

V istem čolnu

 

Na Notranjskem je letos odprla vrata Hiša izročila, ki v Dolenji vasi v bližini Cerkniškega jezera nudi zatočišče vsem, ki jim naša narodna (ne) snovna kulturna dediščina nekaj pomeni. S hišo in za hišo diha Ljoba Jenče, poustvarjalka ljudskega izročila, ki je sloves slovenske ljudske pesmi in naše domovine ponesla v svet. Notranjska, to tihotno zeleno srce Slovenije, je izoblikovala ljudi, ki so v svojem jedru še zmeraj preprosti. Ki še znajo ustvarjati čudeže s pomočjo lastnih rok, ki so vešči in voljni prenašati znanje na mladi rod. Po zaslugi Hiše izročila bo oteta pozabi tudi starodavna tehnika ročne izdelave drevaka, ki jo bodo v naslednjih letih prenesli na mlade čuvarje izročila.

 

Revijo v pdf obliki si lahko pogledate na povezavi.