Ljudje

Dr. Avgust Božidar Pust

Grafični oblikovalec, slikar, založnik, diplomat

Predstaviti človeka, kakršen je dr. Pust, je razmeroma zahtevna naloga. Pa ne zato, ker o njem ne bi bilo kaj napisati, ampak zato, ker je tega preveč. V svojem življenju je posegal na številna področja in na vseh je dosegel zavidljive uspehe, kar mu priznavata tako stara kot nova domovina. Zato se je tudi nabralo toliko priznanj in odlikovanj, da vseh v tem prispevku ni mogoče našteti.
 

 

 

USPEŠNI ROJAKI: Peter Mandelj

Odlikovanec celega kontinenta
 
Peter Mandelj je eden tistih Slovencev, zaradi katerega bi morali rubriko Uspešni rojaki preimenovati v rubriko Veliki rojaki ali pa morda (ponovno) v rubriko Stebri slovenstva, kot se je nekoč že imenovala (a so nekateri protestirali, češ da nočejo biti stebri). Kako je mogoče, da je fant, ki je pri sedemnajstih (ilegalno) pobegnil iz tedanje Jugoslavije, toliko naredil za slovenstvo v daljni Avstraliji, da danes dobiva številna priznanja za to delo tudi s strani avstralskih oblasti.

 

 

USPEŠNI ROJAKI: Janez Hacin, arhitekt

Drugega in tretjega oktobra 2008 je v hotelu City v Ljubljani potekala tretja Konferenca slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Pripravil jo je Svetovni slovenski kongres, tako kot tudi prvi dve. Uvodno predavanje z nenavadnim naslovom – Česa me niso naučili na ameriški fakulteti za arhitekturo – je imel arhitekt Janez Hacin iz Ženeve.

 

POGOVOR Z ROJAKINJO: Tanya Pliberšek

Slovenske korenine v srcu Sydneyja

Na uradnih straneh avstralskega parlamenta (Australian Federal Government Ministers – House of Representatives) med spiskom ministrov najdemo tudi ime mlade potomke Slovencev iz Sydneyja – Tanyo Pliberšek. Univerzitetno izobražena Pliberškova, poslanka ALP, laburistične – delavske stranke, članica avstralskega parlamenta za okrožje Sydney, ki obsega 63 kvadratnih kilometrov, je ministrica za stanovanjska vprašanja in problematiko žensk.

 

 

POGOVOR Z ROJAKOM: Ivan Kamin

Slovenska skupnost v New Yorku je majhna, a aktivna

Življenjska pot je Ivana Kamina pripeljala iz male vasi Selo pri Mirni v eno izmed najpomembnejših svetovnih trgovinskih in finančnih središč, v mesto, ki nikoli ne spi, New York. Član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu ter nekdanji predsednik Slovensko-ameriške poslovne skupnosti od leta 1990 vodi svoje podjetje M C Graphics Inc., ki se ukvarja s tiskom, v prostem času pa aktivno sodeluje v Slovenski skupnosti v New Yorku ter navdušeno smuča. Slovensko kulturno dediščino prenaša tudi na svoje štiri vnuke, saj se zaveda pomembnosti ohranjanja slovenske zavesti in jezika.

 

 

USPEŠNI ROJAKI: Janez Merčun, Ženeva

»Nisem tako skrivnosten, kot se misli«

Janez Merčun, ime, ki ga ženevski Slovenci izgovarjajo s spoštovanjem. Razen redkih starejših članov ga nihče ne pozna. Govori se, da je zelo bogat. V 15 letih ni prišel na nobeno slovensko srečanje, a je vseeno vsako leto nakazal visok znesek na tekoči račun. Razlog več, da se z Evelino povabiva kar na kosilo k njemu domov. »Bordojec ali burgundec?« je bil njegov odgovor. Z avtom, s kakršnim se prevaža britanska kraljica, naju je pripeljal pred stanovanjski blok. Malce razočaranja, ker nisva pred luksuzno hišo, a vseeno pozabiva zapreti usta, ko naju povabi, naj vstopiva v ogromno stanovanje, ki se razteza čez celotno površino na vrhu stanovanjskega bloka. Rodinov kip tam, vaza Kokoške tu, pa Kogojev Konj, umetniška platna, o katerih govori z ljubeznijo, pa tudi ironijo, ko se spominja anekdot, povezanih z nakupom umetnin.

 

 

POGOVOR Z ROJAKOM: Boris Kambič

Ljubezen do planin je Slovencem v krvi

V San Carlosu de Bariloche, mestecu pod Andi, živi dejavna slovenska skupnost, ki šteje okrog 250 Slovencev. Nekateri so se proslavili kot uspešni plezalci, planinci in smučarji ter vedno znova dokazali, da Slovenci zares sodimo med planinske narode. Tudi Mnogi vrhovi v Andih nosijo imena po slovenskih alpinistih, ki so se tja prvič podajali konec petdesetih let prejšnjega stoletja. »Mislim, da imamo to željo po hribih in odkrivanju novih poti Slovenci v krvi in spomin na naše hribe nas žene, da iščemo podobnosti ali razlike z našimi domačimi gorami,« je med drugim v pogovoru dejal Boris Kambič, tudi sam priznan alpinist in član vodstva Slovenskega planinskega društva Bariloče.

 

 

Christian Rant

»Če še niste bili v Sloveniji, pridite, ker vam ne bo žal!«

Stari starši našega sogovornika Christiana Ranta so v Argentino prišli leta 1947 in se naselili v predmestju Buenos Airesa. Njegov oče Tomaž in mama Cristina sta se rodila v Buenos Airesu, Christian pa je odraščal v provinci Córdoba, 800 km severno od argentinske prestolnice, kjer je njegova družina prevzela upravljanje Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča v Doloresu (v občini San Esteban). Tam je obiskoval osnovno in srednjo šolo, fakulteto pa je zaključil v Buenos Airesu, kjer je doštudiral kot profesor telesne vzgoje.

 

PREDSTAVITEV: Meta Lenarčič

20-obletnica etničnega radia 3 ZZZ v Melbournu

Po večjih avstralskih mestih delujejo etnične radijske postaje, kjer govorijo vse mogoče jezike sveta. Razen državne SBS (Special Broadcasting Service, ki iz Melbourna in Sydneyja pokriva skoraj vso Avstralijo) delujejo vse na prostovoljni osnovi. 22. februarja letos je minilo dvajset let, odkar je bilo iz etra radia 3 ZZZ 92.3 FM mogoče slišati okoli 58 različnih jezikov. Med vso to jezikovno multikulturnostjo lahko enkrat na teden poslušamo tudi 60 minutno oddajo v slovenskem jeziku.

 

 

POGOVOR Z ROJAKOM: Just Rugel

Nit, brez katere ne bi bilo dragocenega vzorca

Just Rugel se je rodil v Sarajevu slovenskim staršem, materi Zdenki Belle in očetu, zdaj že pokojnemu dr. Janezu Ruglju, enemu najbolj znanih in zagotovo tudi najuspešnejših slovenskih psihiatrov, ki je svojo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. Just je od tretjega do dvajsetega leta živel v Sloveniji, kasneje pa sta se z materjo preselila v Moskvo, kjer je doštudiral in je že več let poslovnež. Slovi pa tudi kot izjemno prizadeven in dejaven predsednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo.