Splošne novice

Sončni mrk v Sloveniji

Zanimiv naraven pojav smo lahko opazovali tudi v Sloveniji, ko je luna prekrila sonce. Največja prekritost je bila danes, 20. marca 2015, okoli 10:40.

 

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

 

 

 

Grad Tuštanj

Grad Tuštanj je bil zgrajen v letu 1490. Prvotno je bil drugačne oblike, današnjo podobo pa je dobil v letih od 1667 do 1671, ko so bili njegovi lastniki grofje Lichtenbergi iz Bavarske.

 

 

Leta 1800 pa so posestvo prodali Ignaciju Scariju iz Ajdovščine, Maksimiljaninemu dedku. Po njegovi smrti je posestvo prevzel sin Jožef Scarija in čez nekaj let je postala lastnica gradu žena Helena, ki ga kasneje predala hčeri Maksi, pod pogojem, da dobi v gradu stanovanje, ji plača nekaj denarja in prevzame očetove dolgove. Ker Maksimiljana ni imela potomcev, je posest prišla v slovenske roke, saj jo …

Slovenska Romeo in Julija

Pred grajskimi vrati na sredi dvorišča raste mogočna tristo petdesetletna platana, ki razprostira svoje veje in zastira pogled na okoliške hribčke. Bilo je pozno popoldne in krošnja se je kopala v zlati svetlobi zahajajočega sonca. Ali sta se tu pod tem drevesom srečevala tudi grofica Maksi in Luka ter opazovala moravško pokrajino? Prišli smo, da bi izvedeli njuno ljubezensko zgodbo in zato smo bili prvič v življenju gostje graščaka, gospoda Petra Pirnata.

 

SLIKA: Plemkinja Maksimiljana je na desni strani, na levi pa njena sestra

 

Vstopili smo skozi težka lesena grajska vrata in se znašli v atriju. Čeprav je …

Razstava o življenju in delu Slovencev v Argentini

Razstava

o  življenju  in  delu

Slovencev  v  Argentini

bo  na  ogled

v  Zavodu  sv.  Stanislava

od četrtka,  11.  decembra  2014,

do  nedelje,   1.  februarja  2015.

 

Lepo  vabljeni

na odprtje

v nedeljo, 14. decembra,

po spravni maši, ki bo ob 16. uri.

Sodelujejo Vlasta Doležar Rus,

Drago Arko in Lucas Somoza Osterc.

 

Zadnja Moja Slovenija 2014

Zanimivosti iz vsebine:

INTERVJU: Po poteh Slovencev v Minnesoti

Pri nas je tradicija domala sramota, v Ameriki pa ponos

 

Marjan Bradeško je eden tistih, ki je ponosen na svoje korenine, ki kljub številnih potovanjem nikoli ne pozabi na svoj domači rodni kraj Polhov Gradec. Po izobrazbi magister računalništva, sicer pa navdušen gornik in popotnik, silno rad tudi piše. Pa ne le o potovanjih, pač pa tudi o poslu, prodaji in javnem nastopanju. Napisal je tri knjige in imel objavljenih preko tisoč člankov. Med drugim je pri naši založbi izdal knjigo Konec tedna na izlet. Na poteh ga vedno spremlja …

Znani prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014

Nagrajenci HORUS 2014 so: Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., DOSOR, dom starejših občanov d.o.o.,  Lidl d.o.o. kd., Razvojna zadruga Etri, ekologija, ergonomija in ekonomija, z.o.o., so.p., Bolnišnica Sežana. Posebna priznanja so prejeli Gábor Ropos (Madžarska), dr. Darja Piciga, Jana Vidic, Nataša Zanuttini in Jerneja Jevševar (ekipa Vala 202) in Edita Cetinski Malnar (RTV Slovenija).

 

 

(Ljubljana, 4. december 2014) IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja in v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami, sta danes, 4. decembra 2014 zvečer, v

Znani so finalisti Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014

Komisija prvega ocenjevalnega kroga je 21. 11. 2014 razglasila finaliste Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014, ki jo podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS . – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. Med finaliste nagrade HORUS 2014 so se uvrstila vsa podjetja in zavodi, ki so dosegla vsaj 51% vseh možnih točk v prvem krogu ocenjevanja. Prejemniki nagrade HORUS 2014 in posebnih priznanj bodo znani 4. decembra 2014 zvečer. Nagrada HORUS bo letos podeljena šestič, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k

Ne zamudite: Meje slovenskega kulturnega prostora

PROGRAM:

10:00 – 11:30  Raziskovanje slovenskega kulturnega prostora
Moderator: Franci Feltrin
Predavatelji:
–  Stane Granda: Slovenstvo med centrom in periferijo
–  Sonja Novak Lukanovič: Devet desetletji raziskovanja narodnostne problematike na Inštitutu
za narodnostna vprašanja
–  Samo Kristen: Skupni slovenski kulturni prostor in koncept manjšinskih kulturnih avtonomij iz
sredine dvajsetih let dvajsetega stoletja
–  Danijel  Grafenauer:  Dr.  Julij  Felaher  (1895  –  1969)  in  njegova  prizadevanja  za  narodnostni
obstoj koroških Slovencev
–  Zaira  Vidau:  Raziskovanje  Slovencev  v  Italiji.  Razvoj,  izzivi  in  perspektive  slovenskega
kulturnega prostora ob 40. obletnici Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI

11:30 – 12:30  Odmor

12:30 – 14:30  Sedanje stanje in