Lepote Slovenije

Odkrijte‌ ‌lepoto‌ ‌in‌ ‌čudesa‌ ‌Bohinjskega‌ ‌jezera‌

Bohinjsko jezero je popolno utelešenje lepote, ki leži globoko v njem in ni takoj vidno očem. Sredi gorate Gorenjske, v okrilju Julijskih Alp, se jezero baha z nedotaknjeno naravno lepoto, ki lahko tekmuje s klasičnimi alpskimi vasicami posejanimi na podeželju južne Nemčije, Švice in Avstrije.

Prav tako je Bohinj dom obilici šarmantnih vasi, spektakularnih razgledov in bleščečega jezera.…

Slovenija: njene lepote in glavne značilnosti

Slovenija je po površini ozemlja ena izmed najmanjših držav v Evropi, saj obsega površino 20.273 kvadratnih kilometrov in ima le dva milijona prebivalcev. Njena geografska lega je del južne Srednje Evrope, pri čemer se država nahaja na stičišču evropskih kulturnih in trgovskih poti. Na zahodu meji na Italijo, na severu z Avstrijo, na severozahodu z Madžarko ter na jugu in jugovzhodu pa meji na Hrvaško. 

Glavno in hkrati največje mesto je Ljubljana, ki je tudi najbolj naseljeno območje. Po naseljenosti prebivalstva ji sledijo Maribor, Kranj, Celje, Novo mesto in Koper. Uradni jezik v državi je slovenščina, ki je edinstvena tudi …

Na obisku v Tuhinjski dolini

Snovik, 28.7.2013 – Pot nas je na vroč nedeljski dan peljala v Tuhinjsko dolino, kjer v eni od stranskih dolin v naročju Kamniško – Savinjskih Alp izvira  termalna voda. In prav v termah Snovik so nas povabili na tekmovanje za izbor MISS in MISTRA TERM SNOVIK.  MISS je postala Alice Stojko iz Ajdovščine, MISTER pa Gorazd Hace iz Kranja.

Za MISS in MISTRA se je potegovalo 22 kandidatov/kandidatk, ki so se v 2 izhodih predstavili strogi žiriji katero se predstavljali: Klara Krošelj, Miss Športa 2013, Aleksandra Dragojevič, MISS Kongo za Miss Earth 2012 in Matjaž Plot iz Term Snovik.

Prireditev …

Dobrodošli doma: 60 idej za izlete po Sloveniji

KAZALO

Izlet 1: Gorenjska v treh dneh

Na tokratno pot se bomo odpravili malce čez hribe, poleg čudovite narave pa nam bo ponudila tudi nekaj umetniške dediščine …

 

Izlet 2: Julijci in Soča

Ta pot pokaže vso razgibanost naše dežele, zato bo morda potrebno nekaj več postankov. Idej je več, kot jih dopušča konec tedna.

 

Izlet 3: Za slovensko mejo

Na vsej poti pa bomo čutili, da so bila ta ozemlja nekoč poseljena s Slovenci in da je še danes ostalo tam marsikaj slovenskega, če že ne jezik, pa vsaj navade.

 

Izlet 4: Vinski deželi zahoda

Čeprav …

Slovenske šege in navade v DECEMBRU

Hlapci in dekle so imeli na štefanovo prost dan in tedaj so si privoščili kak »štefan« vina. Svetnik Štefan je namreč pustil svoje ime tudi v ljudski merski enoti: štefan (dva litra).

Ljubljančani so na štefanovo radi poromali v Štepanjo vas, k sv. Štefanu, do koder je vodila od nekdaj slavna »konjska« romarska pot.

Dekleta iz Poljanske doline so na štefanovo pekle slovite male kruhke, umetelno okrašene dražgoške in škofjeloške kruhke, ki so eden najlepših biserov slovenskega ljudskega izročila. Na štefanovo je fant dobil od dekleta v dar ta dragoceni kruhek.

MALI LOŠKI KRUHEK

2,5 kg ržene moke, 1,5 kg

Martinovanje nekoč in danes

Izvori martinovanja

»Staro obdobje praznovanja zaključka letine je bilo v mesecu novembru, in človek je to ustrezno proslavil. V tem času so bile pojedine, praznovanja. Seveda bi bilo zelo zmotno, če bi mislili, da je šlo samo za zabavo. Zaključek letine je pomenil tudi poravnanje računov. Takrat so ljudje v skupnostih, ki so jim pripadali, poravnali določene račune, dolgove, s sodobno besedo bi temu rekli inventura. S krščanstvom je vsakdanjik in praznik slovenskega človeka, kot tudi drugih prebivalcev sveta, dobival ustrezne poudarke. Posamezni zavetniki so opravljali določene funkcije v novem sistemu te verske zavesti in tako je Martin, ki je …

Zadnji dan oktobra in prvi dan novembra

31. oktober – Dan reformacije je dela prost dan, ki ga zaznamujemo od leta 1992. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku, ki jo je spisal Primož Trubar, in prvo imenovanje pojma Slovenec. Letos, ko mineva 500 let od rojstva tega znamenitega Slovenca smo spregovorili z velikim poznavalcem njegovega življenja in dela – Zvonetom Štrubljem. Pred kratkim je izpod njegovega peresa izšla tudi knjiga POGUM BESEDE , ki na novo odpira vprašanja Trubarjeve vloge v literarni, narodni, kulturni in duhovno-verski zgodovini našega naroda. Intervju z g. Štrubljem si lahko v celoti preberete TUKAJ .


Ob 1. novembru se …

Bogastvo slovenskih ljudskih šeg v decembru

 
Sveti Miklavž obdaruje naskrivaj

Temni, mrzli gruden pa je poln svetlih, toplih praznikov. Dobri stari sv. Miklavž, ki vsako leto na predvečer svojega godu, 6. decembra, obdaruje otroke, pomeni začetek v bogato dogajanje teh zimskih dni. Stara legenda pojasnjuje, zakaj je sveti Nikolaj, po domače Miklavž, tako priljubljen svetnik. Nekoč je trem hčeram nekega siromaka ponoči na skrivaj vrgel skozi okno tri kepe zlata. Tako je poskrbel za njihovo doto in vse tri deklice so se srečno poročile. Še danes zato dobrosrčni svetnik prinaša otrokom darila skrivaj ponoči, in tri jabolka, čeprav niso zlata, so še danes njegovo obvezno …

Planica – snežna kraljica

Planica je prvo skakalnico dobila že pred letom 1930. Vendar pa so v takratni jugoslovanski zimsko-športni zvezi s sedežem v Ljubljani, v okviru katere je deloval tudi Stanko Bloudek, razmišljali o večji skakalnici, ki bi omogočala tudi rekordne polete. Primeren teren so našli v Planici, sledili so razni zapleti, tako da sta minili skoraj dve leti od sklepa o veliki skakalnici do celovite realizacije. Prvo mednarodno tekmovanje na planiški skakalnici je potekalo marca 1934. Na tekmi, kjer je tekmovalo 14 skakalcev z Norveške, iz Avstrije in Slovenije, je zmagal Birger Ruud. Po tekmi so skakalci nadaljevali z najvišjega zaletišča in …

Potep po prestolnici: IGRAJMO SE TURISTE!

Lahkega koraka se nato podate na prostrani Prešernov trg. Ob vsaki polni uri od tu vozi majhen bel vlakec, ki vas po 15. minutni vožnji odloži na Ljubljanskem gradu. Še preden se zavihtite nanj, ne pozabite vašim malčkom obnoviti zgodbo o velikem pesniku Francetu Prešernu, pod katerega kipom stojite, ter o njegovi ljubezni Primičevi Juliju, ki na pesnika zre iz pročelja ene izmed stavb na Wolfovi ulici. Mogoče se bo ravno v tem času mimo vas na starinskem triciklu zapeljal prikupen mlad poštar, zelo podoben tistim, kakršne je imela Ljubljana okrog leta 1860, v času Avstrijske monarhije. Poštar, ki ga …