Veliki Slovenci

Prof. Vinko Lipovec, stoletnik in dolgoletni urednik

Prof. Lipovec se je rodil 22. januarja leta 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Po osnovnem šolanju v domači fari je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, po maturi pa se je vpisal na študij zgodovine in geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je uspešno diplomiral leta 1939.

 

V Goraždu je postal rezervni oficir kraljeve vojske, septembra 1940 pa je že začel poučevati na 1. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Med vojno se je prof. Lipovec pridružil narodnemu odporu v okviru Slovenske legije; vodil je njeno vojaško organizacijo in obveščevalno službo v središču Ljubljane, ki se je nahajala prav …

Oče koroških Slovencev Andrej Einspieler, Msgr. Prof. (Sveče/ Suetschach, 13.11.1813 – Celovec/Klagenfurt, 16.1.1888)

Duhovnik, politik, publicist in kulturnik. Kot duhovnik je deloval v različnih krajih na Koroškem, od 1846 naprej v Celovcu, katehet in profesor slovenščine na realki (do 1882).

 

 

V letu 1848 soustanovil (politično) Slovensko društvo v Celovcu , po letu 1848 eden najvidnejših političnih publicistov na Koroškem. Ustanovil več časopisov, m.dr. Slovenca, Mir, Stimmen aus Innerösterreic. Leta 1851 skupaj s škofom A.M. Slomškom in prf. A. Janežičem soustanovitelj  in prvi predsednik Društva sv. Mohorja (pozneje Družba sv. Mohorja, danes Mohorjeva – Hermagoras), za  versko, kulturno in politično življenje (koroških) Slovencev nadvse pomembne ustanove (predvsem izdajanje knig in časopisov v …

Istrski duhovnik in pesnik Alojz Kocjančič

Alojz Kocjančič se je rodil v Kubedu 20. maja 1913. Maturiral je v malem semenišču v Gorici, prav tam končal tudi študij bogoslovja in bil posvečen v duhovnika 29. junija 1937. Svoje dušno pastirsko delo je začel v Buzetu (1937-1938), se nato preselil v Koštabono (1938-1963), od koder je upravljal tudi župniji Pomjan in Šmarje, in končal v Klancu (1963), kjer se je upokojil. Spričo  nenaklonjenih povojnih političnih razmer v prejšnji državi je bilo njegovo delo potisnjeno v krivično pozabo in znova odkrito v osemdesetih letih, ter je tako dobil zanj priznanje šele na jesen življenja. Umrl je 19. novembra …

Pravičnik med narodi izpod Triglava

V Radovljici so letos počastili spomin na rojaka Uroša Žuna. Najprej v kontekstu Svetovnega dneva spomina na holokavst, ko je bila na njegovi rojstni hiši na Linhartovem trgu 14 odkrita spominska plošča. Za tem, v začetku marca, ob 110. letnici rojstva. Tedaj sta bili v Linhartovi dvorani po predvajanju dokumentarnega filma režiserja in scenarista Eda Žitnika, Pravičnik, osvetljeni Žunova življenjska in karierna pot.

 

 

Uroš Žun se je proslavil v začetku leta 1941, ko je, po funkciji obmejni policijski komisar v Mariboru, dovolil skupini 16 judovskih deklet, ki so pribežale iz Avstrije (takrat že zasedene od Nemčije) vstop v …

Rihard Jakopič

Proti koncu stoletja se je toliko zbližal s slikarjem Jamo, da sta začela na prehodu v novo stoletje skupaj slikati v naravi (v Stranski vasi pri Dobrovi, na Mirju in v Trnovem v Ljubljani), le da so Jamo mnogo bolj zanimale umetnostne teorije, Jakopič pa je svoj cilj zasledoval empirično. Sredi 90. let 19. stoletja je Jakopič spoznal tudi Ivana Groharja in kaj hitro opazil njegov talent in ga tudi vpeljal v Ažbetovo šolo. Kmalu za tem se je tam znašel tudi Matej Sternen in se tja vračal vse do Ažbetove smrti leta 1905. Podobno kot Jakopič je poletja preživljal …

VELIKI SLOVENCI: Franc Miklošič

A pojdimo lepo po vrsti. Franc Miklošič se je rodil 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, vendar se je družina že leta 1819 preselila v Ljutomer. Tu je oče odprl gostilno, ki mu je prinašala toliko zaslužka, da je sina lahko poslal v šole. Osnovno šolo je obiskoval v Ljutomeru, gimnazijo v Varaždinu in Mariboru, nakar se je odločil za študij filozofije in prava v Gradcu, kjer je leta 1838 tudi doktoriral iz filozofije. Ker se je neuspešno potegoval za mesto predavatelja filozofije v Innsbrucku, se je odločil za nadaljevanje študija na Dunaju in tam leta 1840 doktoriral iz …