Pravičnik med narodi izpod Triglava

Žunova zgodba

 

Leta 1940 je Recha Freier iz Nemčije, pogumna ženska, ki je delovala v organizaciji Youth Aliyah, uredila za skupino nemških judovskih otrok, da so jih preselili v Jugoslavijo, od koder so emigrirali v Palestino. Freierjeva je organizirala rešitve v povezavi z nemškimi oblastmi in judovskimi institucijami v Beograduin. Leta 1940, so otroke v majhnih skupinah in s pomočjo tihotapcev iz različnih krajev iz Nemčije in Avstrije kjer je bila aktivna skupina Aliyat HaNoar odpeljali. Operacija je zajemala 150 otrok, med njimi tudi skupino 16 deklet, ki so prispele v Maribor na mejo med Avstrijo in Jugoslavijo v januarju 1941. Leta kasneje je Hilde Meron, ena od deklet v skupini, pripovedovala, da ko so prispele na mejo, so morale čakati na tihotapce, ki so zamujali. Preden so tihotapci prispeli do skupine so slišale kričanje v slovenščini in zbežale. Jugoslovanski policist je nato odkril judovska dekleta, ki so se poskušala pretihotapiti preko meje in jih je odpeljal na mejno policijo v Maribor. Tam je Uroš Žun, načelnik policije, takoj razumel situacijo v kateri so se znašle Judinje.

Žun je ravnal s pobeglimi Judinjami lepo, dovolil jim je prečkati mejo, poklical je celo lokalno judovsko organizacijo, ki je organizirala hotel za dekleta.  Žun je prejel natančne ukaze od centralne vlade v Beogradu, da mora vrniti vse judovske begunce, ki so jih ujeli in jim preprečiti, da prečkajo, vendar je vedel če pošlje dekleta nazaj v Nemčijo in jim ne dovoli prečkati meje enakovredno smrtni obsodbi. Zaradi človeškega sočutja, se je Žun odločil, da dovoli dekletom, da ostanejo. Kljub temu, da je vedel, da ogroža svoje lastno življenje, je javil komiteju, da ni ubogal ukaza, da bi pretresel lokalno prebivalstvo, ki bila glede vprašanja pomagati judovskim beguncev na strani oblasti. Njegova ideja je bila vplivati na njihovo stališče. To dejanje je bilo, v času, ko je Jugoslavija imela semi-fašističen režim, pogumno in izjemno dejanje. Žunova odločnost in vztrajanje sta za kratko obdobje dveh tednov prpričala vlado v Beogradu

Po dveh tednih, ko so bila judovska dekleta nameščena v hotelu, jim je Žun povedal, da lahko grejo v tabor za begunce v Krško, od koder so jih preselili v Villo Emma v kraju Nantola v Italiji. Kasneje so emigrirale v v Palestino. Njihova ločitev od Žuna je bila zelo čustvena in še mnogeo let po vojni so ga omenjale, kot svojega rešitelja

Ko so Nemci okupirali Jugoslavijo je Žun z družino zbežal v Zagreb, saj ga je iskal gestapo. Kasneje se je pridružil partizanom in z njimi preživel vojno.

Imena šestnajstih deklet, ki jih je rešil Žun so: Tila Ofenberger (Nagler), Gizela Wiesner, Fany Zwik (Zanft), Paula Munves (Teitelbaum), Lili Neumann (Levin), Ruth Mashiah (Drinker), Irit Rosenberg, Bety Sochschevsky (Endzweig), Sonja Harary (Boros), Lola Feilchenfeld (Schindelheim), Gerda Ben Baruch (Tuchner), Mausi, Frida Stern (Endzweig), Hilde Miron (Steinhard), Berta Reich, in Eva Froehlich (Reich).

7 julija 1986 je Yad Vashem spoznal Uroša Žuna za pravičnika med narodi.