Lepote Slovenije

Dobrodošli doma: 60 idej za izlete po Sloveniji

Pri Moji Sloveniji smo izdali posebno izdajo Dobrodošli doma. V njej vam predstavljamo 60 idej za izlete po Sloveniji, ki jih lahko prepotujete vsakega zase ali pa čez konec tedna. Zaradi lažje primerjave smo vzeli za izhodišče Ljubljano, ki je tudi najpogostejši začetek potovanja za slovenske izseljence, ki pridejo obiskati Slovenijo in turiste, ki si želijo ogledati lepote naše male a zanimive Slovenije. Z vsemi opravljenimi izleti boste prepotovali celo Slovenijo, skupaj z velikim delom slovenskega zamejstva in odkrili kotičke, ki vas bodo prevzeli. Revijo krasijo odlične fotografije iz opravljenih izletov in vam že v naprej pričarajo kraje, ki krasijo našo domovino.

Zato dobrodošli doma in na pot!

NAROČILA:

Vsi, ki bi želeli revijalni priročnik naročiti in prejeti domov, ga lahko naročite na 01 5653416 ali na 041 490844 ali na urednistvo@mojaslovenija.net. Ali pa ga kupite pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov v Sloveniji.

CENA:

Cena revije Dobrodošli doma za dostavo po Sloveniji je 2,99 EUR. Vsi naročniki, ki ste naročeni na revijo Moja Slovenija, pa jo dobite brezplačno v sklopu naročnine.

 

Prijetne izlete vam želimo iz uredništva Moje Slovenije!

Slovenske šege in navade v DECEMBRU

Zadnje dneve decembra, med božičem in novim letom, zaznamujejo trije zanimivi ljudski prazniki: štefanovo, šentjanževo in tepežni dan.

ŠTEFANOVO (26. december)

Štefanovo je še danes živ praznik, dan, ki ga praznujejo predvsem konjerejci.

Konj je edina žival, ki ima svoj posebni praznik. Na štefanovo še danes kmetje in konjerejci krasijo konje s cvetjem, smrečjem in pisanimi trakovi, na konjih prijahajo k cerkvi in na konjih jahajo po poljih in trosijo svetoštefanjsko blagoslovljeno sol – da bi polje dobro obrodilo.

Žegnana svetoštefanjska sol je nekdaj morala biti pri roki vse leto. Ko se je skotil teliček, so ga posolili s to soljo – da bi čim lepše rasel. Ko se je bližala nevihta, je žegnana svetoštefanjska sol odganjala nevihtne oblake. Varovala je tudi pred okužbo in vsemi boleznimi. Pomagala je tudi, če je koga »obsedel bes« in je postal »besen«.
 

Martinovanje nekoč in danes

Trgatve so za nami in v vinskih kleteh se grozdje že spreminja v vino. Do martinovanja tako ni več daleč. Njegovi izvori segajo že v predkrščansko obdobje. Na Slovenskem je martinovo še vedno pomemben praznik, vendar tako kot drugi prazniki dobiva vedno bolj komercialni pridih. O izvorih, značilnostih in navadah, ki obdajajo martinovo, smo spregovorili s prof. dr. Janezom Bogatajem, rednim profesorjem na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

 

 

Bogastvo slovenskih ljudskih šeg v decembru

December: decem – deseti – tako so Rimljani po starem koledarju imenovali deseti mesec. Po naročilu Julija Cezarja pa so rimski zvezdoslovci popravili star koledar in mu na začetek dodali še dva meseca, januar in februar, tako deseti mesec ni bil več deseti. Ta napaka v imenu je ostala do danes – dvanajsti mesec imenujemo – deseti. Naše domače ime za zadnji mesec v letu pa je gruden. S svojim imenom gruden pripoveduje, da zemlja v tem zimskem času leži po polju zmrznjena – v grudah.

 

 

Planica – snežna kraljica

Planica – snežna kraljica

Le kateri Slovenec ne pozna Planice? Ta dolina pod Poncami vsako leto privablja številne vrhunske smučarske skakalce ter ostale športne navdušence iz celega sveta, saj poleg smučarskih poletov predstavlja tudi prvovrstni slovenski in svetovni zimski športni praznik.
 

 

Potep po prestolnici: IGRAJMO SE TURISTE!

Je že dolgo tega, kar ste si nazadnje brez naglice in vsakodnevnih opravkov ogledali Ljubljano? Se tako kot turisti prav počasi sprehodili skozi ulice in se z občudovanjem zazrli v pročelja stavb? Mogoče potrebujete nekaj prijaznih namigov kam bi se bilo z vašo družino najbolj zanimivo odpraviti? Če je vaš odgovor vsaj na eno vprašanje pritrdilen, je naslednji sestavek kot nalašč za vas.

Sendvič v nahrbtnik in pot pod noge …
Iz katerega koli dela mesta se lahko z mestnim avtobusom pripeljete prav do centra mesta. Avtobusi vas odložijo pred knjigarno Konzorcij. Nato prečkate Slovensko cesto ter se sprehodite skozi park Zvezda oziroma Kongresni trg, občudujete stavbo Univerze, ki stoji na mestu nekdanjega deželnega dvorca podrtega ob potresu leta 1895 ter se ustavite pred zgradbo Slovenske Filharmonije, ki spada med najstarejše filharmonije na svetu. Od tu je le še skok do reke Ljubljanice in njenih barvitih nabrežij. V kolikor se boste napotili proti Šuštarskemu mostu, boste lahko priča namakanju goljufivega peka, ki predstavlja stari običaj, ko so goljufive peke kaznovali tako, da so jih s Čevljarskega mostu namakali v Ljubljanici.