Država išče način, kako omejiti vpliv dviga minimalne plače na kreditno sposobnost
V pripravi so spremembe zakonodaje, po katerih bo Banka Slovenije lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da mora posamezniku na računu ostati 76 odstotkov minimalne plače.
Pripravljena je zakonska rešitev za omejitev vpliva vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev.
Za zaščito kreditojemalcev pred čezmernim kreditiranjem se je v Sloveniji določil znesek, ki naj bi kreditojemalcu mesečno ostal po plačilu posojila za kritje nujnih življenjskih stroškov. V zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov ureja zakon o izvršbi in zavarovanju, zato je Banka Slovenije to ureditev uporabila tudi v svojih makrobonitetnih ukrepih.
Višja minimalna plača, manj prostora za posojilo
Zakon o izvršbi in zavarovanju za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo in kot nujne življenjske stroške določa 76 odstotkov
Podobne teme:
- Ni objav