Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v letu 2023 po reviziji znašal 1,552 milijarde evrov, kar je 36 milijonov evrov manj, kot so kazali prvi izračuni statistikov. V deležu BDP-ja znaša 2,5 odstotka oz. 0,5 odstotne točke pod ravnjo iz leta 2022.
Foto: Reuters
Javnofinančni primanjkljaj je bil lani nižji od prvotnih izračunov zaradi višjih prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb, so sporočili s statističnega urada (Surs).
Slovenske javne finance so po presežku v letu 2019 znova zdrsnile v primanjkljaj v koronskem letu 2020, ko je zaradi negativnih učinkov pandemije covida 19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu znašal 7,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
V letu 2021 se je ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 4,6 odstotka BDP-ja in leto pozneje ob nadaljnji gospodarski rasti, a še vedno povečani porabi, tudi zaradi energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, na tri odstotke BDP-ja. Lani se je torej položaj izboljšal še za pol odstotne točke.
