Na področju prometne varnosti po oceni strokovnjakov še veliko prostora za izboljšave

V Sloveniji je trenutno 300 prometnih policistov, kar je po besedah Ivana Kapuna z Generalne policijske uprave za od 150 do 180 premalo. Poleg tega se vsi niti ne ukvarjajo z nadzorom prometa, ampak jih zaposlujejo druge naloge. Po njegovi oceni imamo v Sloveniji tudi neučinkovit, počasen in zapleten prekrškovni postopek, ki bi ga bilo treba spremeniti.

Po oceni Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo bi se obnašanje v prometu spremenilo, če bi obstajal učinkovit in zakonit način prijavljanja objestnih in nevarnih voznikov s strani drugih udeležencev v prometu, tudi s pomočjo kamer v vozilih.

Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je opomnil, da se je v preteklih letih večina pozornosti namenjala razvoju avtocest, vzdrževanje državnih in regionalnih cest pa je ostalo v drugem planu. “To se nam maščuje. Imamo razsuto državno cestno omrežje,” je ocenil.

Ob tem je Peter Lipar z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo sicer poudaril, da je glavni krivec za prometne nesreče človek. Izpostavil je še, da staranje prebivalstva in posledično voznikov prinaša nove izzive na področju prometne varnosti.

Tudi Borut Žagar iz združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornice Slovenije je izpostavil vprašanje, kako določati, kateri voznik starostnik je še varen voznik. Opozoril je tudi na pomanjkanje neprometnih površin za usposabljanje kandidatov in na upadanje motoričnih spretnosti pri mladih voznikih.

Z izboljšanjem prometne varnosti se je sicer zmanjšalo število hudo poškodovanih v prometnih nesrečah. Po drugi strani pa zaradi napredka medicine preživi več zelo hudo poškodovanih, vsi pa nimajo ugodnega izida rehabilitacije, ugotavlja Klemen Grabljavec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Opozoril je, da skrb za njih po koncu rehabilitacije pade na pleča svojcev, saj v Sloveniji ni ustreznih ustanov za oskrbo težko poškodovanih bolnikov.

Ustvarjalec oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez pa pogreša večjo ambicioznost družbe, da bi zahtevala hitrejše spremembe in uvajanje novosti. Po njegovi oceni sistemi, ki so koristni in ne tako dragi, bi pa lahko ključno pripomogli k prometni varnosti, na trg ne prihajajo dovolj hitro. “Slovenija bi lahko postala inkubator svežih testov za sodobne avto. Naša infrastruktura je za to dovolj dobra, manjka nam samozavesti,” je prepričan.

“Danes se pogovarjamo o higienskem minimumu, ki bi že zdavnaj moral biti urejen,” pa je bil kritičen predstavnik nevladnih organizacij David Razboršek iz Zavoda Vozim. Po njegovih besedah je odločevalcem na področju izboljšav prometne varnosti treba dati zelo jasne predloge, ki jim ne bodo mogli reči ne.

Vir novice: STA

Podobne teme:

Ni objav