Nikoli ne bom pozabila od kod izviram
Doma in po svetu znane manekenke Bernarde Marovt pravzaprav (še) ne bi smeli obravnavati kot povratnico, saj še vedno večji del leta preživi v tujini, največ v Italiji. Je pa res, da se v zadnjem času vse pogosteje vrača v Slovenijo. Med drugim se je udeležila tudi več srečanj povratnikov, ki se pod imenom Lastovke dobivajo pri Martinu Bibiču v hotelu Krona v Domžalah. Tam je, tako kot vsi ostali udeleženci, zelo podrobno razkrila svojo življenjsko zgodbo, to je pot znane in uspešne manekenke. Tudi problemov in težav, s katerimi se je soočala na tej poti, ni skrivala.
Pri tem je nenavadno to, da Bernarda kot mlado dekle iz Ljubnega v Savinji pravzaprav ni razmišljala o manekenstvu. Zelo intenzivno pa je sanjala o širnem svetu, o tem, da hoče videti čim več sveta in da se hoče naučiti veliko tujih jezikov. Če je hotela te sanje uresničiti, je seveda morala od doma v svet, o katerem jo je bolj kot ne slučajno zaneslo tudi v svet manekenstva. »Že med študijem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, me je večkrat ustavil fotograf na cesti in me vprašal, če bi se bila pripravljena slikati. Sprva ga sploh nisem hotela poslušati, potem pa sem se le odločila, da poskusim. Od tu naprej se je začela moja manekenska pot strmo vzpenjati in se razvijati. Začela sem delati po vsej Jugoslaviji, od slikanja za časopise, modne revije, reklame. Potem je prišla na vrsto tujina, najprej Italija, kjer sem začela sodelovati s takrat največjo modno agencijo Riccardo Gay in podpisala pogodbo za 4 mesece za največji modni časopis Bazar (italijanski in francoski). Začela sem potovati po celem svetu, delati za največje kreatorje in fotografe sveta, pri svetovnih kampanjah, pri revijah visoke mode po celem svetu itd. Dobila sem različne nagrade, sodelovala na lepotnih tekmovanjih, se poskusila v filmu, gledališču itd.«
Intervju z Bernardo Marolt si preberite v reviji Moja Slovenija 9/2013
Besedilo: Tomaž Štefe