PRIREDITEV: Brez mej

Zveza Slovencev na Madžarskem Monošter
Slovenska prosvetna zveza Celovec
Krščanska kulturna zveza Celovec
Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji
Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica
Slovenska prosveta Trst
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ljubljana

 
BREZ MEJ

nedelja, 15.3.2009 ob 17.00


Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici

 
Letošnja druga skupna prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti nosi naslov BREZ MEJ.

 

Vezna nit med elementi raznih pokrajin je potovanje od reke Rabe do našega morja skozi besedo, pesem in melodijo. Skozi pokrajine nas vodita vešči krmili recitatorjev Roberta Cotiča iz Gorice in Mihija Krištofa iz Celovca. Scenarij in režijo je podpisala Alenka Hain.

 

Režiserka Alenka Hain: »… Na tem potovanju se spreminja iz nevezane besede v poezijo in iz začetne melanholije porabske ravnice v ostrino in zbodljivost kraškega sveta. Predvsem pa želi letošnja prireditev pesmi Porabja, avstrijske Koroške, Trsta, Gorice in Benečije povezati v nekoliko lahkotnejšo, a zato nič manj izpovedno celoto.«

 

Glasbeni del sestoji iz samospevov avtorja Janeza Gregoriča na besedila Mikija Roša, Janija Oswalda, Milke Hartmanove, Maje Handerlap, Fabjana Hafnerja in Gustava Januša v izvedbi sopranistke Sonje Koschier in baritonista Sama Lampichlerja. Samospevi so namensko nastali prav v okviru tega projekta, avtor pa jih tudi spremlja na kitari.

V nadaljevanju se predstavi poezija tržaške pesnice Majde Artač Šturman in pesnika Miroslava Košute, Goričana Jurija Paljka, Rezijanke Silvane Paletti in Benečanke Marine Cernetig, ki so jo prav za to priložnost uglasbili skladatelji Aljoša Tavčar, Patrick Quaggiato, Iztok Cergol in Davide Clodig. Skladbe izvaja Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela pod vodstvom dirigentke Mateje Černic ob glasbeni spremljavi Nomos ensemble in kitarista.

 

Režiserka Alenka Hain: »V govornem delu bomo poleg prisrčnega vabila na obisk Porabja izpod peresa Mikija Roša predstavili dva ustvarjalca, ki jima je skupni bolj zbadljiv pogled na svet in slovenstvo, Celovčana Janija Oswalda in Tržačana Marka Kravosa. Njune navidezno zabavljaške pesmi so pravzaprav poseben pogled tistih, ki jim slovenska beseda v javnosti ni bila nikoli povsem dana. Če se želi Jani Oswald izkoreniniti, ker se nikoli ni naučil hoditi po robu in če Marko Kravos zakriči: »Ah, domovina, rad bi ti rekel krompir!«, jima je treba prav zato natančneje prisluhniti. Za ironijo njunih pesmi se namreč skriva srž, ki se na tej ali oni strani jezikovne bariere – pa karkoli to že pomeni – pazljivega poslušalca dotakne toliko bolj prav zaradi njune navidezne neznosne lahkosti.«

 

 

 

Podobne teme: