Prireditve v Sloveniji FEBRUAR – MAREC 2008

Lovrenc na Pohorju:

23. 2. – Predstavijo se skupine, ki ohranjajo ljudsko petje in igranje iz občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju.

 

Vinska Gora:

29. 2. – Proslava ob 20-letnici delovanja TD Vinska Gora

 

Velenje:

6. 3. – Koncert: Primož Kranjc (organizator: Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega)

 

Ljubljana:

6. 3. – Simfonični orkester RTV Slovenija: koncert: Uroš Lajovic, dirigent; Li Vej, violončelo

od 6. 3. do 31. 12. – Primož Trubar (1508-1586): razstava, posvečena osebnosti in delu pisatelja ter dosežkom slovenske reformacije v književnosti, likovni umetnosti in glasbi

11. 3. – Pozdrav pomladi: spuščanje gregorčkov po Gradaščici

od 20. 3. do 18. 5. – Moda na meji z umetnostjo: razstava risb – modnih kreacij svetovno znanega modnega oblikovalca Roberta Capuccija

od 20. 3. do 21. 3. – Orkester Slovenske filharmonije; koncert: George Pehlivanian, dirigent; Mate Bekavac, klarinet; program: S. Barber, J. Corigliano, A. Copland, G. Gershwin

 

Satahovci (Murska Sobota):

od 8. 3. do 9. 3. – Razstava ročnih del

 

Pragersko:

9. 3. – Pozdrav pomladi na gregorjevo: spuščanje gregorčkov po potoku Trojšnjica

 

Ribnica:

11. 3. – Gregorjevanje

 

Tržič:

11. 3. – Tržiška šega »Vuč v vodo« nedvomno spada med najlepše in najtežje pričakovane v koledarskem letu. Ta večstoletni tržiški običaj je živel med čevljarji, ker so na ta dan prenehali z delom pri luči. Izdelali so hišice in jih spustili po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču skoraj ni več, to tradicijo nadaljuje Turistično društvo Tržič, skupaj z otroki iz tržiških vrtcev in šol, javnimi zavodi ter tudi posamezniki. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici. Program bo popestren z gostinsko ponudbo, ponudbo domačih dobrot, na stojnicah se bodo predstavili rokodelci in društva.

 

Rogaška Slatina:

12. 3. – Predvelikonočni običaji

 

Bistrica ob Tržiču:

14. 3. – Tržič pleše: srečanje plesnih skupin

 

Zgornja Besnica:

od 17. 3. do 22. 3. – Razstava velikonočnih pirhov in butaric

 

Studenci pri Mariboru

19. 3. – Jožefovanje na Studencih: sejem ob cerkvenem prazniku

 

Moravče:

22. 3. – Občinski praznik

 

Šmarješke Toplice:

23. 3. – 7. sekanje pirhov (ohranjanje dediščine)

 

Kokrica:

24. 3. – Sekanje pirhov

 

Brda:

30. 3. – Kopelnica (tradicionalna vaška prireditev). Prireditev se že več kot sto let zapored odvija v vaseh Vrhovlje in Šmartno, in sicer na nedeljo po veliki noči. V cerkvi na Vrhovljah je slovesna sveta maša, sledi pa veselica v Šmartnem. Gre za ples na lesenem podu, kot je bilo v navadi pred vrsto leti.

 

 

NOŠE VSEH NARODOV EVROPSKE SKUPNOSTI

 

Po Sloveniji so prvič predstavljene noše vseh narodov Evropske skupnosti, kar sovpada s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in kar bo nedvomno pripomoglo k poznavanju oblačilne kulture narodov, s katerimi smo Slovenci enakopravni člani v skupni evropski družini.

 

Po vsej Sloveniji je odmevala velika razstava v glini predstavljenih oblačil naših prednikov in narodov Evropske unije (barvana in žgana glina) umetnice Ladine Korbar.

Izdelki predstavljajo izviren pristop k izdelavi figur, pri čemer avtorica dosledno upošteva izročilo naše dediščine – zlasti strokovno literaturo Etnografskega muzeja Slovenije, dokumentacijo Oddelka za etnologijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani pa vse do fotografij iz družinskih albumov.

Ker je avtorica želela še posebej izpostaviti oblačilni videz naših prednikov v kraju oziroma območju razstave, so bila prva v glini predstavljena oblačila s Tinja iz začetka 20. stoletja. Naši predniki so strogo ločevali oblačila, ki so jih uporabljali pri delu, in tista, ki so jih oblekli le ob posebnih priložnostih (državni, cerkveni prazniki, poroke, pogrebi …). Ker so bile spremembe načina življenja najprej zaznavne v večjih mestih, je temu sledilo tudi oblačenje. Na podeželju je bil vpliv hitreje spreminjajočega oblačenja manjši. Na oblačilni videz so vplivala tudi moralna načela. Obleka postavlja človeka v določen čas in prostor – na razstavi je bil prvi prikazan oblačilni videz naših prednikov v treh časovnih obdobjih hkrati: iz časa Valvazorja (17. stoletje), Hacqueta (18. stoletje) ter oblačilna kultura 19. stoletja.

 

Vsak izdelek avtorice je unikaten. Imela je že veliko dobro obiskanih in ocenjenih razstav (22 samostojnih in 15 skupinskih) – med drugim skupinski razstavi v Haagu (od 24. oktobra do 4. novembra 2004) v mestni hiši in v Državnem zboru RS (od 22. do 30. januarja 2005). POZOR SLIKE (3 fotografije v glini predstavljenih oblačil) FOTO V MAPI PREGLED DOGODKOV

Vir: Napovednik.com

 

 

STALNA ZBIRKA V ZGORNJE SAVSKEM MUZEJU

 

 

Prizorišča: Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora

Muzej skrbi za nekdanje fužinarsko naselje na Stari Savi. Od naselja so se ohranili fužinarska cerkvica, graščina, stanovanjski blok in ostanki železarskih obratov. Sprehod skozi naselje je potovanje v svet, ki smo mu nekoč pripadali, a se je z nenehnim industrijskim razvojem spreminjal tako rekoč pred našimi očmi; tega pa smo se, zatopljeni v svoj vsakdanji življenjski ritem, premalo zavedali. Stara Sava je nekaj posebnega zato, ker se na mestu nekdanjih obratov in stanovanjskih stavb niso gradili novi objekti. Ljudje in industrija so pred več desetletji enostavno zapustili del naselja in se odselili na druga področja. Takrat se je za Staro Savo ustavil čas. Pred kratkim je ponovno zaživela, ko so ji dodelili novo funkcijo – vlogo kulturnega središča Jesenic. Izven kompleksa Stara Sava se nahaja Kosova graščina. V njej so poleg stalne muzejske zbirke 20. stoletja še galerijski prostori za občasne razstave. Gornjesavski muzej Jesenice skrbi tudi za Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. Tu je predstavljena zgodovina gorništva. V Kranjski Gori je obnovljena Liznjekova domačija. Obiskovalec lahko pokuka v življenjski vsakdan kmečkega prebivalstva. Prav v teh ljudeh je našel tematiko za svoje pisanje Josip Vandot, avtor Kekca in drugih znanih mladinskih del. Njemu je posvečen del muzejske zbirke. Pri obisku muzejskih hiš ne moremo mimo Kajžnkove hiše v Ratečah. Gre za primer tipične kmečke arhitekture v Gornjesavski dolini (vir: Adria In-Flight Magazine).

Podobne teme: