V stolpu v Frankfurtu se prižigajo rdeče luči

Trg trenutno sporoča, da pričakuje višje obrestne mere in obdobje povišane inflacije. Ti premiki bi bili še bolj ekstremni, če ne bi bilo prej kvantitativnega sproščanja centralne banke, pravi Primož Cencelj iz Generali Investmentsa.


Primož Cencelj. Foto: Osebni arhiv
Primož Cencelj. Foto: Osebni arhiv

Primož Cencelj, vodja upravljanja obvezniških naložb pri Generali Investmentsu, pomaga razumeti sporočila Evropske centralne banke o postopni normalizaciji denarne politike v okolju visoke inflacije (ta je marca v evrskem območju na letni ravni znašala 7,5 odstotka, v Sloveniji 5,4 odstotka) in poslabšanega vzdušja med gospodinjstvi in podjetji.

Evropska centralna banka še ne sporoča, da bo kmalu dvignila obrestne mere, bo pa v tretjem četrtletju letos prenehala kupovati vrednostne papirje (obveznice) v okviru starega programa APP. Medtem so druge centralne banke že začele zviševati ključno obrestno mero in tako podražile ceno denarja. S tem se tudi borijo proti inflaciji. Zakaj tega ne vidimo v evrskem območju?

ECB s politiko normalizacije dviga obrestnih mer in prenehanja odkupovanja obveznic z razlogom zaostaja

Vir novice

Podobne teme:

    Ni objav