Božidar Premrl

Božidar Premrl: Podpisano s srcem

Kraška kamnoseška rodovina Guštinov skozi stoletja

Repentabor – Sežana – Opčine – Griže na Vrheh

 

V knjigi, ki je nastajala v zadnjih dveh letih, v njej pa so zajeti izsledki več kot dvajsetletnega raziskovanja kamnarstva na Primorskem,obravnava pisec razvejeno rodbino kamnosekov Guštinov in njihova imenitna dela. Dejavnost kamnosekov iz te rodbine, ki izvira od Muhovih s Cola na Repentabru in se nadaljuje z rodovi Celanovih v Sežani, Grižah na Vrheh in na Opčinah, je izpričana v zadnjih dveh stoletjih.

Vsi kamnoseki so predstavljeni z natančnimi življenjepisnim podatki iz arhivskih virov, o nekaterih izmed njih pa je bilo zbrano in v knjigi zapisano tudi bogato ustno izročilo. Poleg tega so v knjigi navedeni osebni podatki o vseh osebah, katerih imena so ti kamnoseki vklesali v kamen (na portalih, nagrobnikih ipd.). Njihova kamnoseška dela so izčrpno navedena in podrobno opisana v katalogu.

Poleg osebnih zgodb kamnosekov in njihovih kamnoseških opusov so v knjigi predstavljene tudi splošnejše krajevne, stavbarske in stilne značilnosti ter kamnolomi na obravnavanih območjih. K razumljivosti in nazornosti knjige prispevajo številne fotografije kamnosekov in njihovih del ter slovarčka strokovnih in narečnih izrazov.

Ves prvi del knjige, z naslovno stranjo vred, je posvečen Repentabru. Predstavljeni so Tabor s cerkvijo in njegova zgodovina, vas Col s svojo arhitekturo in prebivalci skozi dvesto let, s poudarkom na colskih kamnarjih in njihovih kamnoseških izdelkih. Med njimi so prvič objavljena imena kamnosekov in kamnarjev Guštinov iz rodov Dežkovih in Muhovih na Colu pa tudi številnih drugih kamnarjev iz repentabrske občine. Posebej je razčlenjen in opisan kamnoseški stil repentabrskih kamnosekov in izčrpno so navedeni številni njihovi imenitni kamnoseški izdelki v repentabrskih vaseh in v širši okolici. Obsežno poglavje, dokumentirano z arhivskimi listinami in ustnim izročilom, podrobno obravnava zgodovino repentabrskih kamnolomov na obeh straneh meje. Nekaj poglavij govori tudi o kamnosekih na Opčinah.

Knjiga pomeni nov dosežek v seriji strokovnih in poljudnih del raziskovalca kamnite dediščine na Primorskem Božidarja Premrla. Njegov namen je obujati spomin na pozabljena imena teh pomembnih ustvarjalcev naše dediščine, popisati njihove življenjske opuse in s tem postopoma odpravljati veliko belo liso v zgodovini kamnarstva in kulture kamna na Primorskem od srednjega veka dalje. S to knjigo bodo številna doslej anonimna dela, ki so reprezentativne sestavine naše krajinske in kulturne identitete, dobila avtorsko ime in osebni izraz. Z njo želi pisec krepiti zavest o pomembnosti kamnarske tradicije, vrednosti in lepoti kamnite dediščine na Krasu, na Vrheh in v gornji Vipavski dolini ter prispevati k njenemu ohranjanju in varovanju.