Slovenska zgodovina

Kdo so pravzaprav Slovenci po svetu in koliko jih je?

Okoli 30.000 Slovencev se je med prvo in drugo svetovno vojno izselilo v južno Ameriko z italijanskim državljanstvom z območja Istre, Primorske, Krasa. Kar nekaj priseljenskih držav je v statističnih popisih Slovence do leta 1990 štelo za Jugoslovane. Skratka, nacionalni popisi prebivalstva v priseljenskih deželah ne morejo predstavljati edinega vira obstoja slovenskih izseljencev.

 

Tudi statistični podatki, s katerimi razpolagamo v Republiki Sloveniji, niso povsem zanesljiva podlaga za navedbo števila slovenskih izseljencev. Na dan 31. 12. 2003 je bilo po svetu razpršenih 72.984 slovenskih državljanov s stalnim bivališčem v tujini. To so vsi slovenski državljani, živeči od Trsta, preko Stuttgarta, …

Provincia Sclaborum

O prvotnih prebivalcih naših krajev med zgodovinarji ni soglasja. Nekateri so prepričani, da so v določenem času v teh krajih živeli Kelti. Drugi govorijo o starejšem ljudstvu Vendih, Venetih, Slovenetih, ki segajo v čas lužiške kulture, starem ljudstvu, ki je naseljevalo velik del evropskega prostora od Sredozemlja do Baltika. So to naši davni predniki? Rimski zgodovinarji omenjajo Karne, poznejše Noričane, ki so spadali v skupino venetskih ljudstev. Tako kot si raziskovalci niso enotni glede prebivalcev naših krajev, se razlikujejo tudi mnenja o tem, kdaj so naši predniki prišli na ozemlje Slovenije, od kod so prišli ali niso morda najstarejši prebivalci …

Od Karantanije do Slovenije

 
Čeprav je bila mlada »provincia Sclaborum«, kakor jo je imenoval Pavel Diakon v letu 595, stisnjena med Langobarde, Obre, Bavarce in prek njih Franke, so se njene moči zavedala tudi druga ljudstva, ki so živela na tleh takratne Evrope. To so morali najprej priznati Bavarci, ki so leta 596 napadli Slovence v želji po bogatem plenu, a so odšli praznih rok. Dežela je bila sposobna braniti svojo samostojnost, pa ne samo to: Franc Kos v gradivu za zgodovino Slovencev našteva njihove vojaške uspehe v prvih desetletjih 7. stoletja. Pri tem se sklicuje na zapise Pavla Diakona in pisma papeža …