Znani obrazi

»Moje delo bo temeljilo na ukinjanju ideoloških razlik«

Spoštovana gospa ministrica Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tina Komelj, predlagam, da začneva pogovor z vašo osebno predstavitvijo. V slovenski politiki predstavljate nov obraz, zato ne bo odveč, če poveste kaj o sebi.
Obiskovala sem italijanske šole v Kopru, saj moje korenine segajo na obe strani meje. Odraščanje na dvojezičnem območju mi je omogočilo izbiro in vse od vrtca sem se vzporedno učila italijansko. Sprva sem študirala v Trstu, ko pa mi je 22-letni umrl oče, sem ga za nekaj časa opustila in pozneje nadaljevala na Višji poslovni šoli v Kopru. Kot študentka sem delala v …

Rojak: Eddie Sedevcic, Merrylands

Eddie Sedevcic je edini duhovnik, ki ga je ‘dala’ avstralska Slovenija. Duhovnik slovenskega rodu, ki je vzrasel v Avstraliji, je pred leti bral novo mašo pred slovenskimi verniki v Paddingtonu.

 

Že stirideset let je na velikonočni ponedeljek v Merrylandsu pirhovanje, kjer se mecejo kovanci v pirh. Leta 2009 je na ta dan zadel edino Eddie Sedevcic, ki redno pomaga v Merrylandsu pri masevanjih. Neverjetno veselje veje iz njegovega obraza in vzklik "Zadel sem!"
 
Avtor: Florjan Auser

Foto: Marta Magajna

 

INTERVJU: DR. BOŠTJAN ŽEKŠ

Skupni slovenski znanstveni prostor v ožjem in širšem smislu, ki vključuje območje RS in območje poselitve avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, za razliko od skupnega slovenskega kulturnega prostora, še ni zaživel. Lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti drugače?

»Seveda lahko to pričakujemo, vendar se moramo zato tudi potruditi. Urejenih stikov z arhitekti ali denimo zdravniki še nimamo. Urad ima določene stike prek društev, ta širijo informacijo o naših ciljih naprej. Znanstveniki so tako imenovana elitna migracija, gre za elitno izseljenstvo, ki v društvih ne sodeluje, zato je navezava stikov težja. To so ljudje, ki opravljajo svoje delo, so …

INTERVJU: Dr. Angelika Mlinar

Pustiti ugledno službo – ste doktorica prava – da bi se posvetili peki keksov, ni ravno običajno. Pa vendar ste se leta 2005 odločili za ta korak.

Na začetku sem se spraševala, zakaj mi to vprašanje vedno postavljajo, saj to pa res ni nič takega, ampak po dveh letih mi postaja jasno, da je to res malce nenavadno. Takrat sem se tako odločila. To je bila ena izmed prelomnic v mojem življenju, ki se je nisem zavedala. Tako in tako bi morala zamenjati službo. Lahko bi ostala v mednarodnem pravu in bi delala za Evropsko komisijo, vendar bi morala zamenjati …

Rihard Jakopič

Proti koncu stoletja se je toliko zbližal s slikarjem Jamo, da sta začela na prehodu v novo stoletje skupaj slikati v naravi (v Stranski vasi pri Dobrovi, na Mirju in v Trnovem v Ljubljani), le da so Jamo mnogo bolj zanimale umetnostne teorije, Jakopič pa je svoj cilj zasledoval empirično. Sredi 90. let 19. stoletja je Jakopič spoznal tudi Ivana Groharja in kaj hitro opazil njegov talent in ga tudi vpeljal v Ažbetovo šolo. Kmalu za tem se je tam znašel tudi Matej Sternen in se tja vračal vse do Ažbetove smrti leta 1905. Podobno kot Jakopič je poletja preživljal …

VELIKI SLOVENCI: Franc Miklošič

A pojdimo lepo po vrsti. Franc Miklošič se je rodil 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, vendar se je družina že leta 1819 preselila v Ljutomer. Tu je oče odprl gostilno, ki mu je prinašala toliko zaslužka, da je sina lahko poslal v šole. Osnovno šolo je obiskoval v Ljutomeru, gimnazijo v Varaždinu in Mariboru, nakar se je odločil za študij filozofije in prava v Gradcu, kjer je leta 1838 tudi doktoriral iz filozofije. Ker se je neuspešno potegoval za mesto predavatelja filozofije v Innsbrucku, se je odločil za nadaljevanje študija na Dunaju in tam leta 1840 doktoriral iz …

Intervju: Boris Pahor, pisatelj

Znani slovenski pisatelj, esejist, publicist, urednik znamenite zamejske literarne revije Zaliv, Boris Pahor bo konec letošnjega avgusta dopolnil visoki jubilej – 95 let. Pahorju, ki je bil rojen v Trstu, 28. avgusta 1913, življenje ni prizanašalo. Doživel je fašistično preganjanje, videl požig Narodnega doma v Trstu, preživel nacistično taborišče. Tudi povojne oblasti mu niso bile naklonjene – zaradi intervjuja z Edvardom Kocbekom (Edvard Kocbek, Pričevalec našega časa, Trst, 1975), v katerem je le-ta spregovoril o povojnih pobojih domobrancev, je bil Pahor kaznovan z večletno prepovedjo vstopanja v Slovenijo.

Njegov literarni opus, ki nosi globoko etično sporočilo, dosega visok ugled, …

INTERVJU: Evgen Bavčar

 

Že od leta 1972 živite v Parizu, vendar se v Slovenijo in vašo domačo vas Lokavec pogosto vračate. Kaj vam predstavlja to močno vez med tujino in domovino?

Slovenije nisem nikoli zapustil in tam živim tudi, ko je moje telo v Parizu. To je nenavadno življenje spominov na barve, obraze, pokrajino, na oblike, na katerih so utemeljene podobe sveta, ki ga spoznavam. V svojem življenju potujem med deželo, ki sem jo videl, in tisto, ki je ne moram zaznavati z lastnimi očmi, tako potujem med Lokavcem in Parizom in se pač vračam na sončno stran sveta, da bolje razumem …

INTERVJU: Štefka Drolc, igralka

Najprej iskrene čestitke ob Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Sedaj vam gotovo mediji in javnost namenjajo še prav posebno pozornost. Ste tega veseli ali se vam zdi utrudljivo?
Zadnje obdobje je bilo ves čas res zelo naporno. Kar naprej so zvonili telefoni. Pa veliko pogovorov za revije in časopise. Tudi veliko čestitk. Ampak vse to spada k tako lepemu doživetju, tudi to bo sčasoma minilo.

Do sedaj sem za svoje delo dobila razmeroma veliko priznanj, od Borštnikovega prstana dalje. Vsako zase je bilo vredno velikega veselja, ki sem ga ob tem občutila. Ta nagrada pa je prišla s področja, ki …

INTERVJU Z MATEJO LEONNI DE STANONIK, dr. med.

Na kliničnem področju raziskujem nevrodegenerativne procese, še posebej Alzheimerjevo bolezen oziroma demenco, zaradi katere propadajo vse miselne in duševne funkcije človeka. Demenca je stanje, kjer je razen izgube kratkoročnega spomina prizadeta še najmanj ena miselna funkcija. Pri Alzheimerjevi bolezni je ob izgubi kratkoročnega spomina lahko zmanjšana sposobnost prostorske in časovne orientacije. Pogosta je tudi anomija, ko se bolnik ne more spomniti, kako se reče knjigi, svinčniku in stvarem, ki jih sicer uporablja vsak dan. Ljudje se začnejo vračati v svoje otroštvo. Včasih smo Alzheimerjevi bolezni rekli skleroza.
Tako kot telo z leti zahteva več nege, tako je tudi z možgani, …