Znani obrazi

Dr. Avgust Božidar Pust

 
Ko je 2009 praznoval 70-letnico svojega bogatega življenja, je s ponosom ugotovil, da je to bilo zanj »čudovito leto«. Očitno mu še vedno veliko pomeni naziv direktor emeritus urada za medkulturne in mednacionalne odnose v državi Ohio, saj je prav ta funkcija navedena kot prva na njegovi vizitki. Je tudi upokojeni član Komisije ZDA za ohranjanje ameriške dediščine po svetu; kot diplomat civilne družbe, naziv, ki je pri nas nepoznan, sodeluje pri uresničevanju mednarodnih in nevladnih programov, prek katerih teče povezovanje in izmenjava mladih profesionalcev po svetu; je ustanovni član Slovenskega muzeja in arhiva, Slovensko-ameriškega kulturnega sveta in Slovensko-ameriškega …

USPEŠNI ROJAKI: Peter Mandelj

 
Najprej je prišel samo do Trsta – najbrž je dobesedno vzel tisto, kar je slišal na ulici: »Trst je naš« – in jo mahnil tja. Šele čez dobro leto je nadaljeval pot oziroma vožnjo proti Avstraliji, kamor je prispel v marcu 1954, po dveh mesecih potovanja. Niti mladost, ki je pogosto tako pogubna za slovenstvo naših mladih rojakov, niti oddaljenost od domovine mu nista mogli do živega. Njegove korenine so ostale tam, kjer so začele komaj dobro poganjati, in prav iz teh korenin še vedno črpa moč za neutrudno delo med Slovenci in za Slovence tam doli (Down Under).…

USPEŠNI ROJAKI: Janez Hacin, arhitekt

 
V okviru predavanja je Janez Hacin spregovoril o različnih temah, povezanih z naslovom predavanja: Česa me niso naučili na ameriški fakulteti za arhitekturo. Ob delu je namreč spoznal marsikaj, česar mu na fakulteti ni nihče povedal. Med drugim je poudaril: »Nihče nas študentov ni učil, da sta uspeh v poklicu in nadaljevanje poklicne kariere veliko odvisna od gospodarstva, v katerem so pogosto tudi recesije, morda visoke obresti ali inflacija. Spoznal sem, da imajo arhitekti v resnici izredno malo vpliva na oblast, na birokracijo, da nimajo politične moči ali močnega lobija, da so izredno občutljivi za muhe investitorjev ali vladnih …

POGOVOR Z ROJAKINJO: Tanya Pliberšek

 
Tanya Pliberšek (rojena 2. decembra 1969 v Sydneyju) se je v avstralsko politiko vključila že dokaj mlada. Že leta 1998, ko sem še živela v Avstraliji, sem imela priložnost spremljati njene začetke in se medijsko tudi vključiti v njeno volilno kampanjo. Tiste čase je bila na oblasti liberalna stranka in Tanya se je vse do leta 2007 borila za pravice žensk, otrok, socialno šibkih ter tudi za pravice avstralskih domorodcev, Aboriginov; od leta 2004 naprej kot »ministrica v senci«, torej v opoziciji. 3. decembra leta 2007 pa je na volitvah zmagala njena ALP, laburistična stranka (pod vodstvom premiera Kevina …

POGOVOR Z ROJAKOM: Ivan Kamin

Rodili ste se v Sloveniji (na Dolenjskem), nato pa kot zelo mlad fant odpotovali v ZDA. Kako se spominjate te poti?

Rodil sem se med drugo svetovno vojno v mali vasi Selo pri Mirni. Imeli smo majhno kmetijo. Oče je bil pri domobrancih, tako da smo ostali sami z mamo, teto in tremi sestrami. V šolo smo hodili peš 5 km na Mirno. Ko sem dopolnil 15 let, smo dobili dovoljenje, da gremo v Ameriko, in sicer v Cleveland, kjer sem prvič spoznal očeta.
 
Odraščali ste v Clevelandu. Na kakšen način ste se Slovenci v vaši mladosti družili med

USPEŠNI ROJAKI: Janez Merčun, Ženeva

 
Ves čas je z njim v mislih in besedah prisotna pokojna soproga Metka, ki je imela velik smisel za opremljanje stanovanja. Bolezen je preprečila, da nista praznovala 50. obletnice poroke.

Zdaj mu pri vsakdanjih opravilih pomagata gospodinji. Spoznali sva Slovenko Marijo, ki nam je ljubeznivo postregla s kavo in domačim pecivom.

Kako to, da tako malo vemo o vas?

Nisem tako skrivnosten, kot se misli. Samo grozno sem bil zaposlen. Imel sem veliko dela in tudi po smrti žene Metke je veliko opravkov v zvezi z zapuščino. Letos imam malo več časa. Po dolgih letih smo se letos dvakrat …

POGOVOR Z ROJAKOM: Boris Kambič

V Bariloče, ki s svojo prelepo pokrajino, zasneženimi gorami, ledeniškim jezerom in bogato floro in favno spominjajo na Slovenijo, so se Slovenci naseljevali po drugi svetovni vojni. Kako velika slovenska skupnost sedaj biva v tem mestecu pod Andi?

Velika večina Slovencev se je tukaj naselila po drugi svetovni vojni, med leti 1949 in 1960. Le nekaj primorskih Slovencev je prišlo sem že med veliko svetovno krizo in fašističnem preganjanju med leti 1929-1936. Po letu 1970 pa je prišlo veliko mladih Slovencev že druge generacije iz Buenos Airesa. Največ pa je otrok družin, ki so sedaj že druga, tretja in četrta …

Christian Rant

 
Kdaj si bil prvikrat v Sloveniji?

Prvič sem prišel julija 2004 z nogometno ekipo Zedinjena Slovenija (na drugo svetovno nogometno prvenstvo izseljencev, ki ga je organiziral ID Slovenija v svetu). Tukaj smo bili le dva tedna, ampak to je zadostovalo, da sem začel razmišljati o Sloveniji.

Zakaj si se odločil za prihod v Slovenijo?

Več dejavnikov je vplivalo na mojo odločitev. Na prvem mestu bi rekel, da me je Slovenija očarala: kamor smo šli v tistih dveh tednih, je bilo lepo, kot iz pravljice! Vse tako lepo urejeno, mirno, blizu. Odločil pa sem se, da ne grem nikamor, dokler …

PREDSTAVITEV: Meta Lenarčič

Meta Lenarčič, radijska novinarka in še mnogo več …

Meta Lenarčič se je v slovenščini preko radijskih valov prvič oglasila iz radijske postaje Ethnic Community radio 3 ZZZ leta 1991. Pred tem so že leta 1988 pričeli s poskusnim programom za slovensko oddajo. Pri tem so sodelovali Tone Gorjup, določen čas tudi Vinko Marn in pater Niko Žvokelj. Za njimi pa je vse do danes vztrajala Meta Lenarčič.

»Šestdesetminutno slovensko oddajo pripravim enkrat tedensko. Vsako tretjo sredo v mesecu pa se že deset let v slovenskem jeziku oglaša naša mladina. Del financ za delovanje radia zberemo etnične skupine same v …

POGOVOR Z ROJAKOM: Just Rugel

 
Just Rugel je tesno povezan z vsemi tremi domovinami: Bosno, Slovenijo in Rusijo, toda po njegovem delu sodeč je njegovo srce najbolj predano slovenstvu. S soprogo Marino (diplomirala iz ekonomske geografije na moskovski državni univerzi Lomonosov) imata tri otroke, ki sedaj živijo v Sloveniji: 24-letni Boris je pred diplomo iz biokemije, 23-letna hči Irena je lani diplomirala na moskovskem inštitutu za mednarodne odnose, zdaj pa honorarno poučuje jezike v Ljubljani, 17-letna Sonja Marija, ki je srednjo šolo lani zaključila v Moskvi, pa obiskuje prvi letnik Medicinske fakultete v Ljubljani. Verjetno je ena najmlajših študentk v Sloveniji.

 Just, zdaj