POGOVOR Z ROJAKOM: Just Rugel
Nit, brez katere ne bi bilo dragocenega vzorca
Just Rugel se je rodil v Sarajevu slovenskim staršem, materi Zdenki Belle in očetu, zdaj že pokojnemu dr. Janezu Ruglju, enemu najbolj znanih in zagotovo tudi najuspešnejših slovenskih psihiatrov, ki je svojo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. Just je od tretjega do dvajsetega leta živel v Sloveniji, kasneje pa sta se z materjo preselila v Moskvo, kjer je doštudiral in je že več let poslovnež. Slovi pa tudi kot izjemno prizadeven in dejaven predsednik Kulturno-prosvetnega društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo.
Just Rugel je tesno povezan z vsemi tremi domovinami: Bosno, Slovenijo in Rusijo, toda po njegovem delu sodeč je njegovo srce najbolj predano slovenstvu. S soprogo Marino (diplomirala iz ekonomske geografije na moskovski državni univerzi Lomonosov) imata tri otroke, ki sedaj živijo v Sloveniji: 24-letni Boris je pred diplomo iz biokemije, 23-letna hči Irena je lani diplomirala na moskovskem inštitutu za mednarodne odnose, zdaj pa honorarno poučuje jezike v Ljubljani, 17-letna Sonja Marija, ki je srednjo šolo lani zaključila v Moskvi, pa obiskuje prvi letnik Medicinske fakultete v Ljubljani. Verjetno je ena najmlajših študentk v Sloveniji.
Just, zdaj ste tu, zdaj ste tam, komaj ulovljivi, kje ste pravzaprav zares doma?
Čeprav še vedno v glavnem v Moskvi, se trenutno potepam po Črni gori in Bosni. V Črni gori, v Boki, sem v svoji hiši, na Tjentištu v Bosni pa si nameravam nekaj zgraditi. Kadar sem v Sloveniji, rad hodim na Šmarno goro na prekmursko gibanico in par »štamperlov«, pozimi tečem, poleti hodim po pokljuških hribih. Imam vikend na Zgornji Zaplani, sanjarim pa o Štajerski, tam sem se vedno odlično počutil.
Težko vas je zaustaviti, komaj sledim vašim potem na svojem globusu. Preidiva na vaše aktivnosti, na delovanje za slovenstvo. Iz kakšnih pobud ste ustanovili omenjeno društvo v Moskvi?
V Rusiji sem imel priložnost spoznati rusko tolerantnost in spoštovanje različnih narodov, ki so se uveljavljali vsak po svoje. Tudi to je v meni prebudilo nagnjenost k delu za slovenstvo in če sem to delo v začetku jemal samo kot hobi, sem kasneje vanj vlagal tudi večje finančne vsote. 8. februarja 2000 sem v Moskvi ustanovil Kulturno-prosvetno društvo dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo (DFP) s ciljem razširitve in krepitve vezi med Slovenijo in Rusijo. Društvo je samostojna in neprofitna, neinstitucionalna, civilnodružbena, kulturno-prosvetna organizacija. Moti me, da je Slovenija še vedno zastrupljena z militantno rusofobijo (posebej novinarstvo), ki jo vleče še iz časov marksizma. O Rusiji se v Sloveniji ne ve veliko. Zato sem se odločil, da naredim nekaj drugega, koristnejšega za oba naroda, ruskega in slovenskega.
Spisek izdanih knjig, brošur, postavitev raznih skulptur, ki ste jih pri vašem društvu večinoma sami organizirali, je dolg, toda tako zelo dragocen, da ne želim, da kaj izpustiva.
Ja, na dan ustanovitve društva smo odkrili prvi in edini pravi spomenik Franceta Prešerna izven meja RS. 31. oktobra 2000 pa smo prav tako v Moskvi odkrili spomenik Žige Herbersteina, ki je prav tako prvi in edini tak spomenik v svetu. Izdali smo več kot dvajset knjig in brošur, objavili več sto strani prevodov iz ruščine, organizirali razstave, razne predstavitve, gledališke predstave ter druge promocijske akcije.
Naštejte, prosim, vsaj nekaj najpomembnejših knjig in brošur, ki jih je izdalo vaše društvo DFP v Moskvi.
Na primer Starodavni in današnji Slovenci (J. Venelin), kjer sta v literaturi prvič (1841) zapisana in znanstveno utemeljena pojma Slovenija in Slovenci, v ruščini; Žiga Herberstein: evropski globalist o srednjeveški Rusiji (A. Horoškevič, A. Lenarčič, J. Šavli, F. Bučar, V. Janin), dvojezična, v slovenščini in ruščini, ki je naprodaj tudi na slovenskem tržišču; Veneti: predniki Slovanov, dvojezična knjiga, v slovenščini in ruščini (A. Tulajev), prevedel jo je Milan Smolej; Slovenija skozi stoletja: kratka, bogato ilustrirana zgodovina Slovenije (A. Lenarčič) v ruščini; Velike vojne XX. stoletja: za kaj in s kom smo se borili (N. Naročnicka) – knjiga je izšla decembra 2008, uvodno besedo je napisal Andrej Lenarčič, v slovenščini; Aforizmi: izbrano delo Žarka Petana ob osemdesetletnici, v ruščino prevedel Just Rugel; ter še mnoge druge.
Vaš spisek izdanih del je res dolg in povezan z veliko vloženega dela in finančnih sredstev. Ali so izdaje v Sloveniji oziroma po svetu naletele na zanimanje?
Za ilustracijo – v vseh teh letih moskovski Slovenci in naša podjetja v Rusiji z nekaj izjemami od društva niso kupili niti ene naše knjige. Tu mislim na predstavništva slovenskih podjetij v Rusiji ali slovenska podjetja z domicilom v Rusiji. Včasih jih ponudim komu celo brezplačno. Zato pa so si knjige same utrle pot do Rusov, najdete jih po mnogih ruskih knjižnicah in knjigarnah, nekatere so bile celo uspešnice.
Kdo je imel največji vpliv na vaše delo in kdo vam je pri njem pomagal?
Milan Smolej s Finske je bil v začetku zelo aktiven in domiseln, a je odnehal zaradi odnosa Slovenije do našega dela. Andrej Lenarčič iz Ljubljane mi je bil v podporo vsa leta in mi pomaga še danes po svojih močeh, včasih tudi kaj napiše, vedno se lahko obrnem nanj za nasvet ali informacijo. Brez njega vseh teh izdaj, v takšnem obsegu, gotovo ne bi bilo.
Še posebej ste mi v najinem pogovoru omenili Jurija Venelina. Zakaj?
Jurij Venelin je bil ruski zgodovinar, ki mi je marsikdaj za vzor pri mojem delu, pravimo mu »slovenski boter«. Bil je sodobnik Franceta Prešerna in slovanski patriot. Ugrorus Jurij Ivanovič Venelin (1802-1839) je leta 1834 napisal debelo knjigo o Slovencih Starodavni in današnji Slovenci. Izdana je bila posmrtno leta 1841, med Slovenci pa je začuda absolutno neznana, niso je imeli niti v Narodni in univerzitetni knjižnici. Jurij Venelin je že leta 1834 vpeljal v znanstveni obtok pojem Slovenija in izrecno poudaril, da se morajo Slovini imenovati Slovenci, da so samostojen slovanski narod. Čez deset let, leta 1844, je naš Vesel Koseski (le v stihu) zopet uporabil pojem Slovenija. Splošno mnenje, ki pravi, da je Koseski prvi zapisal pojem Slovenija, bo pač treba revidirati.
Za konec pa se, prosim, dotakniva še Žige Herbersteina, saj ste se mu v Rusiji še posebej poklonili. In hvala za vaš trud, da ste nas seznanili z vsem tem kulturnim zakladom, o katerem skorajda nič ne vemo ali zelo malo.
Žiga baron von Herberstein, slovenski zgodovinar in pisatelj, rojen 23. avgusta 1486 v Vipavi, umrl 28. marca 1566 na Dunaju, je leta 1549 na Dunaju izdal znamenito knjigo Moskovski zapiski (Rerum Moscoviticarum commentarii), eno prvih evropskih del o ruskih razmerah in zgodovini. Prevedena je bila v številne jezike. Po njem je poimenovana tudi ljubljanska ulica (za Bežigradom).
Več o društvu si lahko preberete na naslednjih spletnih povezavah:
http://www.venelin.tuditi.delo.si
http://www.revijasrp.si
http://www.rugel.tuditi.delo.si
Društvo DFP v Moskvi pripravlja:
Slovenija: podoba evropskega naroda (J. Šavli), v ruščino prevedla Marina Rugel; Od starodavne Rusije do ruskega imperija (L. Gumiljov) v slovenščini; Slovenica 1930-2009, katalog knjižne zbirke knjižnice Akademije znanosti Ruske federacije; Zakaj Rusija ni Amerika (A. Paršev), v ruščino prevedel Just Rogel; Žiga Herberstein; Slovenija skozi stoletja; Tri kratke zgodbe Vasilija Šukšina, v ruščino prevedel Just Rugel.
PRAVKAR IZŠLO:
V ruščino prevedena dela Karla Destovnika – Kajuha in Franceta Balantiča (v sklopu ene knjige)
Gorazd Kocjančič: Uvod v krščansko filozofijo
KOT ZANIMIVOST
Konec marca so v prostorih Slovanske knjižnice v Ljubljani odkrili kip ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki naj bi bil po mnenju ruskega veleposlanika v Sloveniji Mihaila Vanina še en znak slovensko-ruskega prijateljstva.
Avtorica: Stanka Gregorič