Znani obrazi

INTERVJU: Dr. Boštjan Žekš, novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

Spoštovani gospod dr. Boštjan Žekš, najprej iskrene čestitke! Postali ste prvi minister, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Kakšni so občutki?

Hvala. Občutki so mešani. Urad postaja bolj čvrst, zahteva spremembe v prostoru, pri ljudeh. Trajalo bo še nekaj časa, da se zadeve uredijo. Skušam se seznanjati s situacijo v našem zamejstvu, ki sem ga sicer poznal že prej, vendar ne podrobno. Bil sem Trstu, seznanil sem se s skupinami iz Avstrije. Skupaj z zunanjim ministrstvom nameravamo najprej sprejeti Slovence iz Avstrije in Italije, da se pogovorimo o problemih.

Ste pričakovali tako enotno podporo; prav lepo

NTERVJU: Dr. Boris Jesih

Gospod Boris Jesih, najprej čestitke k imenovanju za državnega sekretarja na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred vami so štiri leta novega mandata, v katerem boste tesno sodelovali z ministrom dr. Boštjanom Žekšem. Lahko na kratko predstavite glavne smernice delovanja oziroma katerim problemom se boste najprej posvetili?

Prednostne naloge na področju odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu vidimo v evalvaciji strategije odnosa RS do Slovencev v zamejstvu in po svetu. V njeno izvajanje je treba vključiti vse ključne dejavnike v Sloveniji in po svetu. V okviru tega moramo izoblikovati nove pristope v sodelovanju …

INTERVJU: Branko Zupanc

Gospod Zupanc, ste začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, ki je pristojno za Švicarsko konfederacijo in Kneževino Liechtenstein. Kakšna je pravzaprav razlika med delovno funkcijo veleposlanika in začasnega odpravnika poslov?

Tako je, sem začasni odpravnik poslov, tukaj sem že približno dve leti in pol. Če je veleposlanik na nekem veleposlaništvu dlje odsoten (iz različnih razlogov), je naslednji diplomat po rangu v tem času odpravnik poslov in opravlja funkcijo vodje predstavništva. Ker na našem veleposlaništvu že več kot dve leti ni bilo veleposlanika, sem v Bernu ves ta čas kot odpravnik poslov. Kljub nižjemu rangu me drugi veleposlaniki …

Argentinski Slovenci na obisku v Sloveniji

Kako gledate na odnos med argentinskimi Slovenci, vemo, da jih veliko prihaja nazaj v Slovenijo, in matično domovino?
 
Rekel bi, da je vsak dan boljši. Danes v Slovenijo prihaja zadnji letnik gimnazije. Treba se je prepričati, kaj Slovenija pomeni v Argentini. Temu pravijo argentinski čudež. To ni čudež, ampak sad dela rojakov v Argentini, ki so v 60 letih tako lepo ohranjali slovensko skupnost. Danes je v naših slovenskih šolah več otrok, kot jih je bilo pred 40 leti. S ponosom sem imel pred kratkim govor v Argentini; rekel sem, da smo zvesti sinovi slovenskega naroda.

In kje mislite,

Pogovor z rojakom: msgr. Andrej Stanovnik

Kje so vaše korenine, gospod škof? Iz kakšne družine ste izšli?

Sem sin slovenskih staršev. Mama je bila rojena v Spodnjem Brniku, oče pa je bil doma v Žireh. Trije otroci – z bratom in sestro – smo bili rojeni v Argentini, kamor sta starša odšla po odhodu iz begunstva z avstrijske Koroške. Izhajam iz verne družine, v kateri smo bili otroci deležni verske vzgoje, ljubezni do slovenske zemlje in njene kulture. Starši so ostali zvesti ljubezni do Slovenije in so to ljubezen posredovali tudi nam otrokom.
 
Kakšna je bila vaša pot v redovništvo h kapucinom in v duhovništvo

POGOVOR Z ROJAKOM: Avguština Budja

Dejavni ste na mnogih področjih – pišete knjige, pesmi, glasbo, prevajate, pišete članke. Koliko enot obsega vaša bibliografija?
Obsega kar osem knjig, številne članke in prispevke v monografijah.

Izdali ste kar nekaj knjig, med njimi učbenik Švedska slovnica za Slovence, Slovensko-švedski besedni vodnik, monografija Slovenci na Švedskem. Vse so nekako povezane s Slovenci.

Da, pišem o stvareh, ki so mi blizu, ki jih poznam in za katere menim, da je pomembno, da zanje zvedo tudi drugi, ki jih zanima življenje Slovencev na Švedskem.

Knjigi Slovensko-švedski besedni vodnik in monografija Slovenci na Švedskem sta izšli v samozaložbi. Zanimanja ne na slovenski

INTERVJU: Pedro Opeka

Pedro Opeka, ki se je leta 1948 rodil slovenskim staršem v Argentini, že 30 let deluje kot misijonar na afriškem otoku Madagaskarju. Skupaj z najrevnejšimi prebivalci živi na odlagališču odpadkov malgaške prestolnice, kamor je prvič stopil leta 1989. Ob pogledu na stotine otrok in njihovih družin, ki so se v nečloveških pogojih za življenje gnetli na tem smetišču za mrvico hrane, se je v njem nekaj premaknilo in obljubil si je, da bo ta prostor postal srečen kraj. Z dejanji, trdno voljo in vero je dokazal, da se da doseči nemogoče ter premagati revščino in bedo. Sedanja situacija skorajda presega …

Jacqueline Widmar Stewart – pravnica in pisateljica

 

Otroštvo na obalah jezera Michigan

Tako Jacquelinin oče kot mama sta se rodila slovenskim staršem, ki so se v Združene države Amerike priselili na začetku prejšnjega stoletja. Spoznala sta se v slovenskem društvu v Chicagu ter se poročila zelo mlada – mama jih je imela komaj 16, oče 21. Kmalu sta zapustila Chicago in se naselila v Beverly Shoresu, naselju na obali jezera Michigan, ki je sedaj del narodnega parka. Tam sta si zgradila hišo in nekaj časa vodila črpalko in majhno gostišče. Čeprav sta oba imela le osnovnošolsko izobrazbo, jima je študij njunih treh hčera zelo veliko pomenil. …

Pogovor z rojakom: Jože Mevlja

 
Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da ste se kot mlad fant podali na pot v Pariz?

Pariz je dolga leta veljal kot odskočna deska za vse tiste, ki so bili primorani ali so si želeli še dalj v svet, v Kanado in Avstralijo. Tu se je dalo urediti papirje in dokumente za nadaljnjo pot. Mnogim je takrat požrtvovalno priskočil na pomoč gospod Ignacij Čretnik, ki je po vojni pomagal številnim, ki so morali zapustiti svoj dom. Sam sem imel v Parizu nekaj poznanih prijateljev in leta 1967 sem se odločil, da bi v Franciji preživel kakšno leto, največ dve …

Intervju: Dr. Zvone Štrubelj

       
Leta 1547 je cesar zaukazal, da Primoža Trubarja skupaj še s tremi somišljeniki zaradi novih verskih nadzorov zaprejo. Trubar se je aretaciji izmaknil s pobegom v Nürnberg, na Nemško. Bi Trubarja lahko označili za prvega znanega slovenskega izseljenca, ki se je v tujino moral umakniti zaradi verskih in političnih razlogov?

Zagotovo je bil Trubar eden od prvih najbolj poznanih slovenskih izseljencev. Pri svojih 39 letih je moral zaradi zvestobe samemu sebi in svojim notranjim duhovnim idealom zapustiti ljubljeno slovensko deželo, svoj zavidljivi položaj ljubljanskega kanonika, ki mu je zagotavljal varno eksistenco, in oditi na tuje. Pred nekaj leti je …