PISALI STE NAM: Obisk v Vancouvru
Odločil sem se, da obiščem svojega dolgoletnega prijatelja Srečka Basa in njegovo ženo Marto v Vancouvru. Obenem sem sklenil napisati članek in tako podeliti svoje veselje in izkušnje kot amaterski reporter tudi z bralci revije Moja Slovenija.
Ob mojem pristanku na vancouvrskem letališču me je pričakal Srečko. To je bilo najino prvo srečanje, saj sva se spoznala povsem po naključju prek skupnih prijateljev v domovini, ki so mi svetovali, naj ga obiščem, saj sva si v marsičem podobna. Oba namreč neizmerno ljubiva domovino Slovenijo in jo imava v mislih in srcu vsak dan.
Kmalu zatem sem spoznal njegovo življenjsko sopotnico Marto, ki me je z gostoljubnimi in prijaznimi besedami v slovenščini zelo presenetila. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je Marta hči dveh domovin, Mehike in Kanade. Postregla nam je s slovenskimi dobrotami, z gibanicami in štruklji, ki se jih je naučila pripravljati ob svojem obisku v Sloveniji.
Drugi dan mojega obiska mi je Srečko pokazal lepote Vancouvra in okolice. Ker živim v prerijski provinci Manitobi, v kateri ni nobenega hriba v okolici 100 km, sem bil popolnoma očaran ob lepotah pacifiške obale in planin, ki obkrožajo mesto. Opazil sem, da se na vsakem koraku gradi nova infrastruktura, saj se Vancouver in provinca Britanska Kolumbija s približno 100 km oddaljenim Whistlerjem pripravljata na Olimpijske igre 2010
V soboto, na prelep sončen dan, sem se srečal s člani Slovenskega društva Vancouver (Slovenian Society of Vancouver), ki letos praznuje 50. obletnico obstoja. Srečanja so se udeležili predsednik društva Jože Herceg, podpredsednica Milena Fantinič ter tajnik in obenem učitelj slovenščine Vilko Maček. Po začetnem pozdravu in zdravici s slovenskimi vini, ki sem jih za to priložnost prinesel iz Winnipega (Vina Koper in rizling iz vinske kleti Jeruzalem, Ormož), smo si v prisrčnem pogovoru izmenjali delovne izkušnje in si zaželeli tudi sodelovanja med našimi društvi v Zahodni Kanadi vse od Winnipega, Calgaryja, Edmontona, Kelowne in Vancouvra. To bi lahko osvežilo in izboljšalo naše projekte v skupnih sodelovanjih vseh vrst. Za tak korak bo potrebnega še veliko dela, vendar bi bilo prav, če bi se vsa zahodna društva v Kanadi pridružila tej ideji. Z gospodom Mačkom sva bila udeleženca prve konvencije vseh slovenskih društev v Torontu novembra 2006. Ugotavljam pa, da društva v Vzhodni Kanadi še niso pripravljena na končni korak, na združitev z vsemi slovenskimi društvi v Kanadi; tako mislim, da mi v Zahodni Kanadi ne smemo sedeti križem rok, saj čas ni naš prijatelj, zato se moramo že sedaj veseliti skupnih projektov. Tako pozivam vsa slovenska društva v Zahodni Kanadi k prijateljskemu sodelovanju; prepričan sem, da bi to idejo podprli tudi na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Ottawi.
Z voditelji Slovenskega društva Vancouver smo si tako zaželeli še podobnih srečanj, enotni smo si bili v želji, da ohranimo našo identiteto, slovenske običaje, kulturo, jezik, še posebej pa zaklad vseh nas po svetu – našo slovensko narodno glasbo.
In ko že omenjam glasbo – v večernih urah sta se nam pridružila dva harmonikarja Karli Črepnjak in Stane Hreščak s soprogama. Srečko z gospo Marto pa nam je postregel z domačim pršutom, ki se lahko meri s tistimi doma v Sloveniji. Skupaj smo zapeli, nazdravili, se veselili drug drugega in bili srečni, da smo skupaj, in vsak je tako prispeval del pozitivne energije.
Naslednji dan, ko smo se vračali z izleta v Whistlerju, smo bili povabljeni k družini Boba in Milene Fantinič, ki nas je sprejela v svoj krasen dom. Zopet smo se okrepčali z domačimi vini, ki jih prideluje Bob, gospa Milena pa nam je s hčerko Nancy spekla domačo pico, ki je bila prav takšna kot v italijanskih picerijah. Nancy zelo lepo govori slovensko in oče Bob je ponosno povedal, da je Nancy državljanka dveh domovin, Slovenije in Kanade, kakor tudi njegov sin. Čudovito je to slišati in hvala družini Fantinič za gostoljubnost.
Ob slovesu na letališču v Vancouvru sem se zahvalil Marti in Srečku Basi. Čeprav sva oba prava »možakarja«, sva imela cmok v grlu. Hvala, Srečko, hvala, gospa Marta, hvala voditeljem Slovenskega društva Vancouver in še posebej hvala vama, harmonikarja – ohranita nam našo domovino Slovenijo v pesmi.
of Manitoba