Praznik ljudske pesmi v Parizu

Bistrške škuorke smo štiri mlada dekleta: Kristina Boštjančič, Tanja Jenko, Mojca Klanšček in Jride Mršnik, ki prihajamo iz Slovenije, natančneje iz Ilirske Bistrice na Primorskem. Smo pevska skupina, ki se že 14 let ukvarja z zbiranjem, prepevanjem in ohranjanjem ljudskih pesmi iz naših krajev. Naše poslanstvo je posredovanje ljudske pesmi vsem, ki ji želijo prisluhniti, tako doma kot v tujini. Ljudsko pesem smo že večkrat ponesle preko meja, in sicer v Mannheim, Frankfurt, Berlin, Prago ter v več krajev na Norveškem; letos pa nas je pot zanesla v Francijo.

 

 
Bistrške škuorke smo se v oktobru odpravile na svoje 7. gostovanje v tujino. Odzvale smo se na povabilo Društva Slovencev v Parizu. Osmega oktobra smo z Letališča Jožeta Pučnika poletele proti Parizu, kjer sta nas pričakala zakonca Vičič, Ana s Prema in Karlo iz Zarečice. Prijazni gostitelji so nam že zvečer pripravili slavnostno večerjo, ki se je je udeležil tudi predsednik Društva Slovencev, gospod Sebastijan Janež. Med večerjo smo z zanimanjem prisluhnile ganljivim življenjskim zgodbam prisotnih, vsi skupaj pa smo tudi zapeli kar nekaj slovenskih pesmi.

V sobotno jutro smo se prebudile s posebnimi občutki, saj je nastopil najpomembnejši del našega gostovanja. Dan smo začele z intenzivnimi pripravami, nato pa se zgodaj popoldne odpravile proti Domu Slovencev, ki se nahaja v okrožju Chatillon. Slovesnost se je začela s sveto mašo, s katero so Slovenci v Parizu želeli počastiti 25. obletnico maševanja gospoda Jožeta Kamina. Mašni obred je spremljalo tako naše kot tudi ganljivo petje slovenskih cerkvenih pesmi vseh prisotnih. Pri maši sta prisostvovala misijonar gospod Gajšek, ki se je po 38 letih z Madagaskarja vrnil v Slovenijo, in slovenski veleposlanik dr. Janez Šumrada, ki je prisotne nagovoril ter pohvalil prizadevanja vseh za ohranitev slovenstva na francoskih tleh.

 

 
Praznik ljudske pesmi

Po maši je sledil kulturni program, ki so ga organizatorji poimenovali »Praznik ljudske pesmi«. Bistrške škuorke smo pripravile celovečerni koncert, kjer smo zapele več ljudskih pesmi ter tako občinstvu približale naš domači kraj. Vsem prisotnim smo se predstavile v delovni in pražnji noši, ki sta del naše celostne podobe. Praznik ljudske pesmi so prijetno obogatili člani Društva Slovencev v Parizu: zakonca Marjan in Ivanka Slavič sta zapela in zaigrala nekaj prekmurskih ljudskih pesmi, Milan in Marjan sta prisotne povzdignila z zvoki harmonike, najmlajša Aleksander in Jeremija Penko sta ubrano zaigrala na klavir in kitaro, Tomaž in Matej Vičič pa sta zrecitirala pesem Srečka Kosovela. Srebrnomašniku gospodu Kaminu pa so člani chatillonske skupnosti zapeli še tri narodne pesmi pod vodstvom gospe Minke. Prijetno presenečenje je vsem pripravil tudi sin svetovno znanega slikarja Vena Pilona, ki je Društvu Slovencev podaril pomembno zbirko prevodov slovenske poezije v francoščini, ki jo je pripravil in izdal njegov oče v zelo majhni nakladi. Celoten slovenski praznik je spremljala tudi ekipa Radia Ognjišče.

 
Tječe, tječe bistra uoda

Ob zaključku kulturnega programa smo Bistrške škuorke predsedniku in podpredsednici Društva Slovencev, gospodu Sebastijanu Janežu in gospe Ani Vičič, srebrnomašniku gospodu Kaminu ter veleposlaniku gospodu Šumradi poklonile domačo brkinsko slivovko, domače krhlje ter našo zgoščenko v trajen spomin. Vse ostale prisotne pa smo po koncu programa pogostile z domačo potico in brkinsko slivovko, ki smo ju v ta namen pretihotapile v Pariz in nad katerima so bili vsi navdušeni. Praznik ljudske pesmi se je nadaljeval z obilno pogostitvijo, saj so člani in članice chatillonske skupnosti pripravili izvrstne kulinarične dobrote. Bistrške škuorke smo bile prijetno presenečene, da je bilo med vsemi prisotnimi veliko izseljencev iz naših domačih krajev, s katerimi smo zapele vsem poznano »bistriško himno« Tječe, tječe bistra uoda in pesem Moja mati kuha kafje.

 

 
Gostovanje v Parizu nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Vsaka oseba, s katero smo se srečale na gostovanju, je pustila prav poseben pečat v naših srcih in nas obogatila s spoznanjem, kako močna in pomembna je ljubezen ter pripadnost svojemu narodu.

Vsem, ki ste nam omogočili ter z nami doživljali dneve v Parizu, se iskreno zahvaljujemo, saj ste nam podarili nekaj neprecenljivega.

Bistrške škuorke
Foto: osebni arhiv 

Podobne teme: