Kultura

POLETNA ŠOLA SLOVENŠČINE

Poletna šola slovenščine, namenjena otrokom in mladostnikom slovenskega porekla, ki živijo v tujini, bo potekala na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji od 24. julija do 7. avgusta 2010.

Zapuščina sedemnajstega stoletja

Kaj ponavadi pomeni 300 let v zgodovini neke pokrajine? Zahvaljujoč se posebnemu prebivalcu dežele Kranjske, kakor se je v 17. stoletju imenoval del osrednje Slovenije, baronu Vajkardu Valvasorju, in njegovemu delu – Slavi vojvodine Kranjske, se je možno ozreti nazaj skozi čas in primerjati. To smo storili s petimi gradovi, ob katerih se lahko bralec seznani s podobo življenja v takratnem času in presenečen ugotovi, da je ostalo bistvo do današnjih dni v mnogih primerih nespremenjeno.

 

 
Pred 300 leti je baron po imenu Janez Vajkard Valvasor zajahal svojega konja in se odpravil po deželi Kranjski, da zapiše njene dosežke. V spremstvu svojega pomočnika, psa in peresa, je ustvaril zapise, ki dajejo edinstven vpogled v tedanje življenje ljudi. Ustvaril je obsežno knjigo z naslovom Slava vojvodine Kranjske, ki zajema 15 poglavij in ima kar 3532 strani. Natisnjena je bila leta 1689 v Nürnbergu v Nemčiji, kljub uspehu pa Valvasorju ni prinesla dobička.

TEMA MESECA: Pisanice na Slovenskem

Po besedah Dušice Kunaver sodijo slovenske pisanice med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, na Štajerskem pisanke, v Prekmurju in Porabju jih poznajo kot reménke, remenica rečejo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pierha pa je ime zanje v Beneški Sloveniji. Prekmurske remenice in škrabanke, brkinski pirhi, adlešiške pisanice in belokranjske drsanke so poznane že stoletja, skrivnosti njihove izdelave se prenašajo iz roda v rod. Etnološko zbirko pa dopolnjujejo tudi novi načini izdelovanja, med njimi prebadanje jajčne lupine, kar je značilnost vrhniških pirhov.

 
Pomen velikonočnega jajca

Jajce je indoevropski pomladni simbol, podoba novega življenja in rodovitnosti. V krščanstvu velikonočno jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, tudi kaplje njegove krvi ali rane, in je šele nekaj stoletij del posvečenih velikonočnih jedi – žegna. Na Slovenskem se je poslikavanje jajc uveljavilo konec 18. stoletja.

KULTURNA DEDIŠČINA: Škofjeloški pasijon

Mistično doživetje

Postni čas se počasi zaključuje in bliža se nam najpomembnejši krščanski praznik – velika noč, na katero verniki obhajajo vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Velika noč, ki se obeležuje prvo nedeljo po prvi spomladanski luni, sledi velikonočnemu tridnevju: velikemu četrtku, velikemu petku in veliki soboti. Velikonočni čas je povezan s številnimi obredi, šegami in navadami, prav posebno doživetje – ogled Škofjeloškega pasijona, pa nam letos v obdobju med 28. marcem in 19. aprilom ponuja Škofja Loka.

Škofjeloški pasijon s svojo spektakularnostjo ter močnim vizualnim in zvočnim učinkom ni samo eden najlepših pasijonov na vsem svetu, ampak je predvsem živa zgodba, ki nosi s seboj močno sporočilo ter odpira vedno aktualno in žgoče vprašanje o smislu človeškega bivanja, ki ga sodobni človek ob današnjem načinu življenja vsekakor potrebuje.

Zgodba: Strahovi božičnega večera

Božični prazniki se vse nekako bolj veselo obhajajo kot drugi prazniki v letu. Mrzlo je in s snegom so pokrite pokrajine, noči so dolge in dnevi kratki, toda kljub temu imamo radi božični čas. Tisti čas doseže noč svojo skrajno dolgost, zato s hrepenenjem pričakujemo daljših in toplejših dni, za katerimi mora priti zopet krasna, cvetoča pomlad.

Na božični večer se spominjamo mladostnih let, ko smo se zbirali po hišah v večjih skupinah in pričakovali polnočnice. Uganjali smo vsakovrstne burke, pripovedovali različne pripovedke in se sploh kratkočasili na različne načine. V naših krajih so na dotični večer zvonili in potrkavali celo uro, kar je vernikom označalo obletnico rojstva Krista daleč tam, kjer ni nikoli snega.