Toplejše vreme naznanja novo sezono rekreativnega teka

Čeprav najbolj zagreti ljubitelji teka vztrajajo tudi v zimskih mesecih, večina tekačev v hladnejših dneh tek nadomešča z drugimi športi, kot so tek na smučeh, smučanje in vadba v dvoranah. Ob bolj zgodnji otoplitvi kot običajno pa letos nekoliko prej znova obuvajo tudi tekaške copate.

Da se je v zadnjih dneh skupaj z bolj ugodnim vremenom že zgodil premik na področju rekreativnega teka, potrjujejo tudi prodajni trendi v trgovinah s športno opremo. Pri večjih trgovcih v Sloveniji po besedah prodajalcev tako v Ljubljani kot v Mariboru že več dni beležijo porast iskanja tekaške obutve in tekstila.

Pred vrati so tudi prve večje tekaške prireditve. Teh je v Sloveniji vsako leto več, predvsem so v porastu manjši, bolj lokalni dogodki, na katerih sta poleg tekmovalnega dela enako pomembna tudi druženje in gibanje v naravi.

Rekreacija pomembna družbena panoga v Sloveniji, tek ena bolj priljubljenih oblik

Rekreacija je v Sloveniji pomembna družbena panoga, saj je visok delež prebivalstva telesno aktiven. Po raziskavi Eurobarometer iz leta 2017 namreč 15 odstotkov Slovencev redno telovadi, 36 odstotkov pa dokaj redno, kar je med najvišjimi deleži v EU. Le 24 odstotkov Slovencev nikoli ne telovadi, to je med najnižjimi deleži in za skoraj pol pod povprečjem v EU (46 odstotkov).

Ista raziskava je ugotovila, da Slovenci najraje telovadijo na odprtem, v parkih in naravi. Več kot polovica je tako telesno dejavnih, v EU je ta delež 40-odstoten.

Tek ob pohodništvu, kolesarstvu in plavanju velja za eno najbolj priljubljenih oblik rekreacije v Sloveniji. Čeprav temeljite domače raziskave na področju rekreacije ni že skoraj desetletje, po ocenah poznavalcev več kot četrtina Slovencev vsaj občasno teče. Število aktivnih tekačev pa se je v zadnjem desetletju že sodeč po sami udeležbi na tekaških dogodkih krepko povečalo.

“Ljudje izgubljajo strah pred tekom”

Eden najbolj znanih tekaških trenerjev v državi Urban Praprotnik ocenjuje, da vsak deseti Slovenec redno teče, še več pa občasno. Porast teka kot načina rekreacije pripisuje predvsem zmanjšanju strahu pred tekom. Kot pravi, imajo mnogi odrasli strah pred tekom zaradi izkušenj iz osnovne šole.

“V vrtcu vsi otroci tečejo naokoli in to počnejo z veseljem, ko pa stopiš v šolo, se moraš kar naenkrat gnati in tekmovati. Mnogi zato v tej fazi izgubijo veselje do teka.”

Pomemben dejavnik pri odločanju za rekreativni tek je tako zavedanje, da ne gre za tekmovanje in dokazovanje, temveč prijeten način rekreacije in tudi možnost druženja in uživanja v naravi. “Ko človek rahlo zniža svoja pričakovanja, takrat lahko uživa,” pojasnjuje.

Sezona večjih tekaških prireditev se začenja na Krasu, končuje pa v Ljubljani

Na takšno dojemanje teka v zadnjem času nakazuje tudi rast manjših, lokalno obarvanih dogodkov ter tudi gorskih in tako imenovanih trail tekov. Ti imajo manjši poudarek na tekmovalnosti in merjenju časa ter so bolj osredotočeni na uživanje v lokalnih znamenitostih, naravi in druženju.

Na drugi strani pa večje tekaške prireditve ostajajo stalnica za rekreativce, saj tekačem ponujajo tako možnost preverjanja tekaške forme kot tudi druženja.

Sezona večjih tekaških prireditev v Sloveniji se tako že tradicionalno odpira z Malim kraškim maratonom, ki je na sporedu konec marca, traja pa vse do konca oktobra, ko sezona doseže vrhunec z osrednjo prireditvijo v Sloveniji, ljubljanskim maratonom.

Slednji je v zadnjih desetih letih zabeležil skokovit porast udeležencev, med letoma 2008 in 2016 je naraslo za skoraj 80 odstotkov na okrog 24.000. V letu 2017 in lani je udeležba sicer nekoliko upadla, a v vseh kategorijah (maratonu, polmaratonu in teku na 10 kilometrov) še vedno bistveno presega ravni pred desetimi leti – v kraljevi disciplini za več kot 100 odstotkov.

Tekaške skupine kot način zdravega osvajanja teka

Velik porast je v zadnjih letih zabeležen tudi na področju organiziranih tekaških skupin, ki ponujajo možnost treningov tekačem vseh stopenj. Poleg vodene vadbe z usposobljenimi trenerji te dajejo poudarek tudi druženju.

“Vaditi je vedno lažje v družbi kot sam. Tek v skupini zato predstavlja pomembno spodbudo za marsikoga in tudi zelo lep način druženja,” ocenjuje tekaški trener Miha Žargi. “Tekaške skupine pa omogočajo tudi delo s trenerji, kar zmanjšuje število poškodb in omogoča lažje osvajanje zdravega načina teka,” še poudarja vodja uradne skupine priprav ljubljanskega maratona.

Največja tekaška prireditev v državi se je namreč v zadnjih letih odločila pridružiti trendu organiziranih tekaških skupin z lastnim programom. Na tem področju sicer ne manjka izbire, saj so tudi številni nekdanji poklicni atleti in atletski trenerji svoje moči usmerili v delo z rekreativnimi tekači, tako da je skupin vse več.

Rekreativni tek ni gnanje telesa do skrajnosti

Po Praprotnikovih besedah se morajo tekači zavedati, da namen rekreativnega teka ni gnati telo do skrajnosti. “Rekreativni tek je namenjen temu, da človek uživa, s tek pa naredi nekaj dobrega za svoje zdravje in se tudi druži,” pravi.

Tistim, ki se v teh dneh po zimi znova lotevajo teka, zato priporoča postopnost in zavedanje, da je telo slabše pripravljeno na tek po daljšem premoru. “Marsikateri tekač se teka loti po principu ‘bom tekel kolikor lahko’. A če tečeš, kolikor si zmožen v določenem trenutku, si verjetno tekel preveč, saj te bo telo na to opozorilo šele dan ali dva kasneje z bolečinami v mišicah in sklepih.”

Enako Žargi ob začetku tekaške sezone priporoča postopnost in raznolikost treningov. “Treba je začeti počasi in ne nujno samo s tekom. Lahko tudi s kakšno hojo ali z vajami za moč,” svetuje. Ob vsaki telesni dejavnosti pa je vselej pomemben tudi kakovosten počitek, kar pomeni tudi dneve brez teka. Po mnenju strokovnjakov so za rekreativce primerni trije do štirje tekaški treningi na teden.

Vir novice: STA