USTAVNO SODIŠČE ZAKON O DAVKU NA NEPREMIČNINE RAZGLASILO ZA NEUSTAVNEGA IN GA RAZVELJAVILO
Ljubljana, 28.3.2014 – Danes je Ustavno sodišče RS ustno razglasilo odločitev glede skladnosti zakona o davku na nepremičnine z ustavo. V Skupnosti občin Slovenije so na podlagi februarske javne obravnave vlog za presojo ustavnosti zakona na ustavnem sodišču že ocenjevali, da bo zakon razglašen za neustavnega – danes je ustavno sodišče pričakovanja Skupnosti občin soglasno potrdilo in zakon razveljavilo.
Ustavni sodniki so odločili, da od 1. aprila dalje spet veljajo dajatve, ki jih je Zakon o davku na nepremičnine nadomeščal. To je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, nadomestilo za uporabo gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti. Vse dajatve se bodo odmerjale za celo leto.
Ustavno sodišče je odločilo, da je Zakon o množičnem vrednotenju v neskladju z ustavo, v kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja ter, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz 1-5 alineje 33. člena zakona o davku na nepremičnine.
Odločitev je bila sprejeta soglasno
Ozadje:
22. januarja 2014 je Skupnost občin Slovenije vložila zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine. V ustavni presoji so izpostavili predvsem, da občine z uvedbo tega davka izgubljajo še zadnji avtonomni vir financiranja, ki je bil tudi razvojni, saj so bila ta sredstva namenjena investicijam, poleg tega z uvedbo tako pripravljenega Zakona o davku na nepremičnine občine izgubljajo pomemben instrument prostorske politike. Po oceni Skupnosti občin Slovenije bi z uveljavitvijo zakona bili prilivi občin zato, ker bi tudi občine morale plačevati davek od nepremičnin v njihovi lasti, za okoli 40 milijonov evrov nižji, obseg javnih nalog – npr. na področju izobraževanja, zdravstva, športa, komunale – pa nič manjši. Prav tako je sporen zakon zajemal takšna določila, po katerih bi po preteku triletnega prehodnega obdobja 60 občin postavljal v neenak položaj, saj bi imele nižje prihodke, kot so jih doslej pobirale z NUSZ, oz. bi morale zvišati stopnje za svoj del davka. Poleg tega je sporna obdavčitev objektov, ki so namenjeni izvajanju javnih nalog, posledica obveznosti plačila davka s strani občin pa bi bile ali višje cene storitev ali nižja kakovost teh storitev.
Skupnost občin Slovenije se je za vložitev ustavne presoje odločila zaradi prizadetosti interesov lokalne samouprave, zlasti v smislu finančne avtonomije in ustreznega obsega financiranja lokalnih skupnosti (zmanjšanje lastnega davčnega vira) v skladu z Ustavo RS in Evropsko listino o lokalni samoupravi. Prav tako zakon občinam jemlje pomemben mehanizem oblikovanja lokalnega razvoja. Zakon o davku na nepremičnine določa za zavezance za plačilo davka na nepremičnine tudi občinske zavode in sklade, katerih cilj delovanja ni v pridobivanju dobička. Pridobitni namen je npr. pri opravljanju npr. dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva itn. podrejen zadovoljevanju javnih potreb. Zakonodajalec bi moral pri davčnih obremenitvah občinskega premoženja, ki se namenja za zagotavljanje javnih dobrin in storitev spoštovati funkcionalno samostojnost občin, ki izhaja iz Ustave in katere sestavni del je tudi izvrševanje socialne funkcije občin.
Besedilo: Jasmina Vidmar
Foto: Sara Sa