Prihaja evro!
Slovenija je v petnajstih letih samostojnosti in neodvisnosti dosegla tisto stopnjo gospodarskega in političnega razvoja, ki jo je pripeljala v Evropsko unijo (EU), kjer že več kot dve leti dokazuje, da se je na vseh področjih sposobna kosati z najrazvitejšimi evropskimi državami. To je tudi podlaga za nadaljnji proces integriranja slovenskega gospodarstva v evropski prostor, kar nedvomno predstavlja uvedba evra s 1. januarjem 2007.
Kaj je evro?
Evro je enotna valuta EU, ki jo je zaenkrat uvedlo 12 držav članic. Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska in Španija so bile prve države EU, ki so izpolnile vse maastrichtske konvergenčne kriterije in postale del območja evra ter 1. januarja 1999 tudi uvedle evro kot knjižni denar. S 1. januarjem 2001 se jim je pridružila še Grčija, ki v prvem krogu ni izpolnjevala maastrichtskih konvergenčnih meril. Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok 1. januarja 2002.
Maastrichtski konvergenčni kriteriji za zagotavljanje stabilnega gospodarstva
EU je določila maastrichtske konvergenčne kriterije kot pogoj za vstop v evroobmočje. Izpolnjevanje teh kriterijev zagotavlja zadostno uskladitev za stabilen in trajnostni razvoj gospodarstev, ki se nahajajo v evroobmočju. Tudi vse bodoče članice evroobmočja morajo izpolnjevati naslednje kriterije, ki so bili sprejeti na medvladni konferenci v Maastrichtu leta 1991:
– stabilnost cen – stopnja inflacije ne sme za več kot 1,5 odstotne točke presegati stopnjo inflacije treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije;
– zdrave javne finance – javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotke BDP;
– vzdržnost javnih financ – javni dolg ne sme presegati 60 odstotkov BDP;
– nizka stopnja obrestnih mer – dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki;
– dveletno bivanje v evropskem mehanizmu deviznih tečajev (ERM 2) – spoštovanje mej nihanja (± 15 odstotkov), predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev v ERM 2, vsaj dve leti, brez devalvacije valute;
– združljivost nacionalne zakonodaje države članice s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) ter Statutom Evropske centralne banke (ECB) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).
Od tolarja do evra
Evro postopoma postaja nova slovenska valuta. Prvo stopnjo je predstavljal vstop Slovenije v EU 1. maja 2004 in kmalu zatem tudi vstop v sistem evropskega mehanizma deviznih tečajev ERM 2, ki se je zgodil 28. junija 2004.
Druga stopnja se je začela 1. marca letos, ko je bilo uvedeno informativno dvojno označevanje cen. Druga faza se je zaključila 11. julija letos, ko je bila sprejeta odločitev, da Slovenija izpolnjuje pogoje za uvedbo evra. Takrat je bil določen tudi tečaj zamenjave med tolarjem in evrom: 1 € = 239,640 SIT. 12. julija letos pa je nastopilo dvojno označevanje cen po tem tečaju, ki bo trajalo še šest mesecev po uvedbi evra, torej do 30. junija 2007.
Tretjo stopnjo pa predstavlja dejanska uvedba evra 1. januarja 2007, ko bo Slovenija vstopila v evroobmočje in bo evro dejansko postal naša denarna valuta.
Koristi uvedbe evra
Uvedba evra prinaša prednosti tako za celotno gospodarstvo kot za potrošnike. Zaradi izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev kot pogoja za uvedbo evra lahko dolgoročno pričakujemo nižje obrestne mere in stabilnost cen, kar bo posledično ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Zaradi primerljivejših cen v evroobmočju bo enotna valuta nedvomno pripomogla k večji konkurenčnosti in vzpostavitvi stabilnejšega okolja za celotno gospodarstvo, saj bodo odpravljena tečajna tveganja in stroški menjave denarja.
S potrošniškega vidika bo uvedba enotne evropske valute pripomogla k večji transparentnosti cen in možnosti njihove primerjave z državami iz evroobmočja. Odpravljene bodo težave z iskanjem menjalnic pred in na potovanjih, poleg tega pa bodo potrošniki lahko izbirali med več različnimi oblikami varčevanja, lažje pa bo tudi najemanje posojil na večjem in likvidnejšem finančnem trgu.
Evro ali euro?
Nekaj časa smo bili v dilemi, kdaj se uporablja zapis »evro« in kdaj »euro«. Koordinacijski odbor za tehnične priprave za uvedbo evra na nacionalni ravni tako priporoča, da se zapis »euro« uporablja le v zakonih, podzakonskih aktih, odločbah, sodnih sklepih in na splošno v celotni komunikaciji z EU. Na vseh ostalih področjih se uporablja slovenski zapis »evro«.
Evrski bankovci
Evrski bankovci so v vseh državah evroobmočja enaki. Bankovce najdemo v sedmih različnih vrednostih – za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 EUR. Vsak bankovec prikazuje enega izmed evropskih arhitekturnih slogov:
– klasika,
– romanika,
– gotika,
– renesansa,
– barok in rokoko,
– arhitektura železa in stekla,
– sodobna arhitektura 20. stoletja.
Na sprednji strani upodobljena okna in vrata simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja, 12 zvezd EU pa dinamiko in harmonijo sodobne Evrope. Mostovi na hrbtni strani simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom.
Slovenski evrski kovanci
Sprednja stran evrskih kovancev, ki označuje nominalno vrednost, je poenotena, hrbtne strani kovancev pa oblikuje vsaka država članica po svoje. Tako bodo hrbtno stran slovenskih evrskih kovancev krasili naslednji simboli slovenstva:
– kovanec za 2 evra – dr. France Prešeren;
– kovanec za 1 evro – Primož Trubar;
– kovanec za 50 centov – Triglav;
– kovanec za 20 evrov – lipicanci;
– kovanec za 5 centov – sejalec;
– kovanec za 2 centa – knežji kamen;
– kovanec za 1 cent – štorklja.
Paritetna vrednost tolarja pred prevzemom evra je 239,64 SIT
Kako bo potekala zamenjava tolarjev v evre?
Vsa tolarska stanja na bančnih računih bodo v noči z 31. decembra 2006 na 1. januar 2007 avtomatsko in brezplačno pretvorjena v evre. Preračun bo opravljen po uradnem tečaju zamenjave 239,64 tolarja na evro. S 1. 1. 2007 se prične tako imenovano obdobje dvojnega obtoka – gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih, ki bo trajalo vse do 14. januarja 2007, ko se obdobje dvojnega obtoka zaključi.
Od 1. januarja do 1. marca 2007 bodo vse banke brezplačno zamenjevale tolarsko gotovino v evre.
Po 1. marcu 2007 pa bo brezplačna zamenjava tolarskih kovancev in bankovcev mogoča le še v Banki Slovenije. Osrednja slovenska banka bo zagotavljala brezplačno zamenjavo tolarskih kovancev vse do 31. decembra 2016, medtem ko za brezplačno zamenjavo tolarskih bankovcev ni predvidena časovna omejitev.
Če vam je od zadnjega obiska Slovenije ostalo še kaj tolarjev, naj vas torej ne skrbi. Časa za zamenjavo je dovolj.